Plakati, ki so krasili slovenska mesta med letoma 1945 in 1970, so na ogled v NLB Galeriji Avla do 23. novembra. Medtem ko so se reklamni plakati na območju današnje Slovenije pojavili že v prvi polovici 20. stoletja, pa so se njihova podoba in značilnosti bolj avtonomno oblikovali ravno v obdobju po drugi svetovni vojni. Najprej jih je spodbudila potreba po izgradnji povojne Slovenije, nato pa razvoj gospodarstva in ekonomije.

Od plakatov, ki nas danes obdajajo z vseh strani, se takratni precej razlikujejo, saj ne predstavljajo toliko konkretnih izdelkov kot imena njihovih proizvajalcev. Njihova podoba je na začetku sledila mešanici vplivov plakatov in iskanja novih rešitev, kmalu pa so dobivali skupne oblikovne značilnosti dobe, v kateri so nastali.

Imena, ki so pomagala graditi slovenske blagovne znamke
Plakate so v povojnem času izdelovali šolani grafiki, slikarji in arhitekti, na marsikaterem izdelku pa ni bilo mogoče najti imena avtorja, saj so bili izdelani kar v tiskarnah oziroma njihovih propagandnih oddelkih. Med podpisanimi izdelki so na razstavi zbrali dela avtorjev, kot so Milko Bambič, Janez Trpin, Boris Jurkovič, Marjan Nosan, Vinko Sirec, Nace Mihevc, Uroš Vagaja in Dušan Škrlep. Skupaj z nepodpisanimi avtorji so prav ti pomagali graditi slovenske in jugoslovanske blagovne znamke, kot so Radenska, Zlatorog, Triglav, Peko, Elektrotehna, Helios, JAT, Ilirija, Iskra, Elan, Astra in Cocta.

Kot je zapisano v vabilu na razstavo, ostaja kljub vsebinskim in formalnim razlikam med reklamnimi plakati iz povojnega časa in današnjimi oglaševalskimi plakati velikih formatov njihov namen bistveno nespremenjen. Hkrati pa lahko ob ogledu razstave spoznamo, kako nedolžno se je začela in razvijala neka stroka, ki danes vizualno zaseda vse pore naših življenj.

Zapovedan užitek za oči
"V času nastanka je bil njihov namen v bistvu enak namenu sodobnih oglaševalskih plakatov, a zaradi časovne oddaljenosti od dobe, v kateri so nastali, za nas dobivajo povsem drugačen značaj in pomen. Postali so del zgodovine. Za tiste, ki so sodobniki teh plakatov ali se jih spominjajo, so nekakšna vizualna spominska knjiga. Za tiste, ki jih ne poznajo, pa so zanimiv, celo zabaven izlet v minulo vizualno pokrajino, povsem drugačno od današnje, v kateri vladata vsesplošno razkošje in zapovedan užitek za oči," je ob razstavi zapisala Metka Dariš, kustosinja razstave in umetniška direktorica zavoda za kreativno produkcijo Emzin, ki je pripravil razstavo.