Nagrobni spomeniki starih Rimljanov pogosto povedo mnogo o življenju pokojnika. Foto: EPA
Nagrobni spomeniki starih Rimljanov pogosto povedo mnogo o življenju pokojnika. Foto: EPA
Sledi starega Rima
Poklic kamnnoseka je bil v starem Rimu zelo donosen, saj je bila produkcija kamnitih nagrobnikov, spominskih plošč in raznorodnih drugih kamnitih predmetov izredno velika. Foto: EPA

Uganko pojasnjuje razstava Kamni govorijo - saxa loquuntur, ki je v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu predstavila panoje s slikami in opisi okoli 70 kamnitih spomenikov ter dve skulpturi. Kustosinja razstave Saša Djura Jelenko in raziskovalka Julijana Visočnik z Inštituta za arheologijo pri ZRC-ju SAZU-ja predstavljata kamnite spomenike treh dolin slovenske Koroške. Med spomeniki - nastali so med 1. in 3. stoletjem - prevladujejo nagrobne plošče.

Poklicna struktura starorimskih naselij
Kustosinja in raziskovalka sta kot posebej bogati arheološki najdišči izpostavili rimsko naselbino Zagrad pri Prevaljah in Kolacione iz Starega trga pri Slovenj Gradcu. Prebivalci teh krajev so spomin na umrle zaznamovali ne le z zapisom njihovih imen ter letnic rojstva in smrti, ampak so v nagrobnike vklesali vsaj še poklic pokojnika. Tako nam na videz skromni zapisi lahko veliko povedo o načinu življenja in o organizaciji starorimske družbe. Podatki o poklicni strukturi naselij namreč govorijo o stopnji razvitosti in o gospodarstvu tedanje družbe.

Oblikovna posebnost zapuščine prebivalcev Koroške v stoletjih neposredno po začetku našega štetja so reliefne plošče in okrašeni kvadri, ki so - tako kot večina starorimskih spomenikov tega območja - po večini zdelani iz belega pohorskega marmorja.

Kam na lov za starorimskimi spomeniki?
Petina vseh starorimskih spomenikov koroškega območja je vzidanih v cerkvah, večji zbirki sta na ogled v lapidariju Koroškega pokrajinskega muzeja na Ravnah na Koroškem in v Slovenj Gradcu, rimski kamniti spomeniki pa so na ogled tudi v dveh muzejih v Avstriji, in sicer v Gradcu in Celovcu.