ZA VEDNO ZAPISANI OBIČAJI

Velik pregled Gasparijeve dediščine

Na Bledu so odprli razstavo slik, risb, razglednic, ilustracij in jaslic Maksima Gasparija.

Novoletni kodeniki, kot jih je upodobil Gaspari.

V Festivalni dvorani si je mogoče ogledati številna dela umetnika, ki je upodabljal svet, kot ga že v njegovem času skorajda ni bilo. Večini Slovencev so tako prav z njegovih razglednic, ki jih je na Bledu na ogled skoraj 400, znani motivi domačih praznikov in ljudskih šeg, slovenskih narodnih noš in junakov iz poetične preteklosti. Slikar, ki se je vse do svoje smrti leta 1980 držal načela iz naroda za narod, je bil leta 1952 nagrajen s Prešernovo nagrado.

Redni član SAZU-ja pri 89-ih
Slikarstvo je Gaspari študiral na Dunaju in v Münchnu, vendar pa se je zaradi gmotnih težav še pred končanjem vrnil v Slovenijo, kjer je med drugim delal kot učitelj in restavrator, pri 89 letih pa je postal tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Iz naroda za narod
Čeprav se je slikarstva učil v času, ko se je začel uveljavljati secesijski stil, se mu Gaspari ni priključil, ampak je na samem začetku 20. stoletja s še nekaj slovenskimi in hrvaškimi umetniki ustanovil umetniško društvo vesna, katerega člani so sledili načelu, da je treba izhajati iz narodnega izročila, za narod pa je treba tudi ustvarjati.

Idealiziran, otožen svet ljudskih običajev
Sicer pa je Gaspari razvil svoj tipični slog, ki ga je lahko prepoznati po zelo pogostih rjavih odtenkih, ki prevladujejo na njegovih slikah in ilustracijah, značilni zanj pa so tudi motivi iz kmečkega življenja, ki jih je razdelal do popolnosti. Njegov svet je idealiziran in vedno rahlo otožen, prisoten na razglednicah, slikah in ilustracijah.

Slovenske narodne jaslice
Nekaj posebnega pa so tudi jaslice, ki jih je Gaspari izdelal leta 1921. V času, ko je vladalo močno narodno-prebudno ozračje, je umetnik naredil prve slovenske narodne jaslice, v katerih je upodobil prebivalce novo nastale države SHS. Trije kralji so Srb, Hrvat in Slovenec, na kočiji, ki se pelje mimo hlevčka, je mogoče prepoznati Prešerna in njegovo nesoljeno Julijo, večina sedemdesetih figur pa je oblečena v narodna oblačila, podobna alpskim narodnim nošam.

Jaslice bodo ob več kot 50 originalnih slikah in risbah, skoraj 400 razglednicah, nekaj ilustracijah in sto tiskanih knjigah in revijah, za katere je prispeval likovno opremo, na Bledu na ogled do 10. januarja.