Muzej novejše zgodovine Slovenije gosti razstavo Madžarska revolucija leta 1956 in Organizacija združenih narodov (OZN). OZN in madžarska vstaja proti komunističnemu režimu sta bila namreč povezana z dvema stičnima točkama, so ob razstavi zapisali v muzeju.

Čistke, izgoni in pobegi
V spopadih je umrlo okoli 2.000 madžarskih državljanov, vendar se je prava “kalvarija” začela po zatrtju narodne vstaje. Za privržence revolucije se je namreč začelo kruto maščevanje. Do leta 1961 so pobili približno 360 ljudi, v zapore pa so odgnali nad 17.000 ljudi. Madžarsko je v obravnavanem obdobju zapustilo več kot 200.000 državljanov, med katerimi je bil odstotek intelektualcev precej velik. Veliko jih je prestopilo mejo na območju Prekmurja.

Memorandumi in statistike v muzeju
Begunska problematika bo na razstavi predstavljena predvsem s fotografijami, ki večinoma izvirajo iz arhivov OZN-a ter iz zbirke Ata Kandóa. Razstavljeni bodo tudi dokumenti OZN-a, kot so sklepi Varnostnega sveta in Generalne skupščine, statistike, memorandumi in poročila preiskovalne komisije.

Razstava je razdeljena na poglavja Nekaj dni svobode, Vlada Imreja Nagya nagovarja mednarodno skupnost, Mednarodna solidarnost, Madžarski eksodus, Madžarski begunci prestopajo madžarsko mejo, november-december 1956, Prvi dnevi, Otroci in begunska problematika, Mednarodna pomoč beguncem pridobi razsežnosti, Vsakdanjik beguncev v Avstriji, Naproti integraciji, Od taborišč do doma, Madžarsko vprašanje v OZN-u in Poročila OZN-a.

Avstrijci so razstavo že videli
Razstavo, ki je bila v organizaciji tamkajšnje madžarske misije OZN-a ter Collegiuma Hungaricuma prvič predstavljena na Dunaju, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije organizira Veleposlaništvo Republike Madžarske v Ljubljani. Na ogled bo do 6. januarja 2007.