Pogled na samostan s tamkajšnjega vrta. Foto: Dolenjski muzej/Boštjan Pucelj
Pogled na samostan s tamkajšnjega vrta. Foto: Dolenjski muzej/Boštjan Pucelj
Obložene police samostanske knjižnice. Foto: Dolenjski muzej/Boštjan Pucelj

Razstavo so pred letoma zasnovali v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, z njeno novo postavitvijo pa nekoliko poudarjajo izvorno območje samostana.

Po besedah avtorice razstave in raziskovalke omenjene ljubljanske knjižnice Ines Vodopivec v frančiškanski knjižnici v Novem mestu hranijo zbirko, ki med drugim vsebuje vrsto dragocenih primerkov starih tiskov iz 16. stoletja. Skladno z dejavnostjo samostana so pisano zbirko gradiva skozi stoletja povečevali, njeni začetki pa sovpadajo z njegovo ustanovitvijo leta 1469.

Več o razstavi preberite tukaj.
Knjižnica hrani medicinske knjige, slovarje, teološka in filozofska dela, ilustrirane potopise, farmakopeje in druga dela, ki so zaradi svoje tematike, izvora ali zunanje podobe nedvomni pričevalci duhovne veličine nekdanjih lokalnih prebivalcev, nadaljuje Vodopivčeva.

Najlepši in najpomembnejši tiski 16. stoletja
Na razstavi, ki bo v Dolenjskem muzeju odprta do 20. maja, si bodo obiskovalci lahko ogledali izbor najlepših in najpomembnejših tiskov 16. stoletja in se poučili o zgodovini omenjenega samostana, ki je močno povezana s kulturno zgodovino Novega mesta, dodaja njena avtorica.

Med 30 izvirnimi in več kot pol tisočletja starimi tiski bo razstavljen tudi ročno pobarvan v Sloveniji edinstven izvod renesančne farmakopeje Hieronymusa Bocka Kreutterbuch iz leta 1572, ob razstavi pa je izšla tudi znanstvena monografija z naslovom Flores in colores.

Projekt predstavitve novomeške frančiškanske knjižnice so začeli leta 2006, z njim pa so počastili 800-letnico ustanovitve reda in hkrati 540-letnico prihoda frančiškanov v Novo mesto. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je poskrbela tudi za digitalno obnovo omenjene farmakopeje, so pri izvedbi razstave sodelovali še restavratorji Arhiva RS in založba Brat Frančišek, je še zapisala Vodopivčeva.