V Zagreb je pripotovalo več kot 60 risb iz Atlantskega kodeksa. Foto: Muzej za umjetnost i obrt
V Zagreb je pripotovalo več kot 60 risb iz Atlantskega kodeksa. Foto: Muzej za umjetnost i obrt
Risba Leonarda da Vincija
Skice velikega mojstra so trenutno na ogled tudi v londonskem muzeju Viktorije in Alberta. Foto: EPA
Da Vincijeva šifra
Svet je pred nekaj meseci obnorela Da Vincijeva šifra in verjetno tudi zato letos po svetu potuje več razstav posvečenih da Vinciju. Foto: Kolosej

V zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt so odprli razstavo z naslovom Leonardo da Vinci - Atlantski kodeks. Razstava, ki je že gostovala v nekaterih velikih evropskih mestih, tudi v Zagrebu predstavlja vizionarske ideje renesančnega umetnika, znanstvenika in izumitelja.

Poleg risb tudi makete strojev
Na ogled je več kot 60 Leonardovih risb iz Atlantskega kodeksa (Codex Atlanticus), in sicer iz izdaje milanske založniške hiše Hoepli iz leta 1894 ali 1904. Te risbe sicer hrani arhiv rimske Akademije Lincei (Accademia dei Lincei), ki je sodelovala pri izdaji kodeksa. Na razstavi so poleg risb dobile prostor tudi makete strojev. Posodili so jih Leonardov muzej v Vinciju in nekateri zasebniki - nekaj jih na primer prihaja iz zbirke Luigija Boldettija. Makete strojev pomagajo razumeti nekatere izmed najbolj znanih Leonardovih študij - znano je, da ga je zelo zanimalo vojskovanje in letenje.

Čas si je krajšal z ugankami
Razstava, ki bo odprta do 25. februarja, opozarja na bogastvo vsebine Atlantskega kodeksa in govori o nastanku kodeksa, ponuja pa tudi veliko zanimivih podrobnosti iz Leonardovega življenja, o njegovih odnosih s takratnimi veljaki, njegovem proučevanju matematike in slovnice ... Obiskovalci izvedo celo to, da se je Leonardo zabaval s pisanjem pripovedk in ugank.

Zahvala gre Pompeu Leoniju
Leonardo da Vinci je zapuščino z oporoko zapustil učencu Francescu Melziju, ki je poskrbel za izid Leonardovega Priročnika za slikanje. Za umetnikovo zapuščino se je konec 16. stoletja zanimal kipar Pompeo Leoni, ki mu je od družine Melzi uspelo pridobiti približno 1.300 zapisov in risb. To naj bi bila kar polovica gradiva, ki se je ohranilo po Leonardovi smrti. Leoni je liste uredil v album, da se ne bi izgubili ali uničili. V Atlantskem kodeksu, ki je to ime dobil zaradi svojega obsega, izvirnik pa hrani milanska biblioteka Ambrosiana, so zbrani Leonardovi prispevki z različnih področij - mehanike, matematike, astronomije, botanike, geografije, anatomije in fizike. Izvirni Atlantski kodeks obsega 12 volumnov, v katerih je več kot 1.100 Leonardovih risb in fragmentov.

Od renesanse do danes - kdo bi si mislil!
Organizatorji razstave pa so želeli z razstavo opozoriti še na nekaj - v petih stoletjih sta znanost in tehnologija naredili nemogoče. Poleg Leonardovih študij so zato postavili predmete visoke tehnologije, med katerimi so Ferrarijev motor, motor za helikopterje agusta in najnovejši model stožastega krogličnega ležaja.