Na vrhovih gričev ob Renu v bližini Bonna so v petek odprli muzej, posvečen slikarju, kiparju in pesniku Jeanu/Hansu Arpu, enemu vodilnih umetnikov dadaizma, gibanja, ki se je leta 1916 rodilo iz radikalnega protikonservatizma v srcu propadajoče Evrope.

Projekt, kakršnega še ni bilo
Za primerno razstavljanje približno 400 del Fundacije Hans Arp in Sophie Täuber-Arp je nemška zvezna dežela Porenje-Severna Vestfalija podprla ureditev najbolj ambicioznega muzeja v svoji zgodovini - porabili so kar 33 milijonov evrov.

Železniško postajo, Bahnhof Rolandseck, klasicistični dragulj iz 19. stoletja, kjer se še vedno ustavlja regionalni vlak, so preuredili tako, da ima zdaj razkošen vhod, ob straneh pa majhne dvorane, namenjene koncertom in občasnim razstavam. Odprtja se je udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Zvezdniški arhitekt
40-metrski tunel vodi do mogočne bele zgradbe, ki se drži griča in je obdana z vitražnimi stenami ter ponuja lep razgled na Ren. Avtor elegantne stavbe je Američan Richard Meier, ki je zasnoval že Gettyjev muzej v Los Angelesu in Fundacijo Burda v Baden-Badnu. V notranjščini bodo razstavljali tematske serije del iz omenjene in iz drugih fundacij - predvsem pa seveda dela Hansa Arpa in njegove žene Sophie. Najprej bodo razstavili okoli 90 umetnin na temo Hans Arp, narava stvari.

Oče najbolj igrive umetnosti
Jean/Hans Arp se je rodil leta 1886 v Strasbourgu, ki je tedaj spadal pod Nemčijo, umrl pa leta 1966. V mladih letih je pisal poezijo in se leta 1916 v Zürichu udeležil ustanovitve gibanja Dada. Njegovi prvi kipi v mavcu in marmorju datirajo v leto 1930. Ustvarjal je tudi reliefe iz barvanega lesa, vezenin in papirnih lepljenk. Spogledoval se je tudi z estetiko nadrealizma in abstraktne umetnosti ter od leta 1930 dalje ustvarjal skulpture okroglastih in izbočenih oblik, ki so postale stalnica njegovega kiparstva. Leta 1922 se je poročil z umetnico, Švicarko Sophie Täuber. Njeno slikarstvo, ki je navdih iskalo pri art decoju, je pomenilo temelj geometrične abstraktne umetnosti, znane tudi kot art concret.