Z dadaisti je klasično umetnost zavračal tudi Max Ernst. Foto: MoMA New York
Z dadaisti je klasično umetnost zavračal tudi Max Ernst. Foto: MoMA New York
Duchampova dada verzija Mone Lise
Duchamp je Leonardovi Mona Lizi dodal brčice in brado. Foto: EPA

Ljubitelji moderne umetnosti se bodo tako lahko še do 9. januarja sprehajali med okoli tisoč razstavljenimi deli 50 umetnikov, ki se sicer nahajajo tako v velikih galerijskih kot zasebnih zbirkah. Tako je centru Pompidou uspelo na enem mestu zbrati skoraj vsa dela dadaističnega gibanja, ki se je rodilo med prvo svetovno vojno in se uprlo klasični umetnosti, ob tem pa povišalo industrijski objekt na raven umetniškega izdelka. Razstava je nastala v sodelovanju z Narodno galerijo Washington in Muzejem sodobne umetnosti v New Yorku, v prostore slednjega pa se bo preselila 19. februarja 2006 in bo na ogled do 14. maja.

Kdo so bili dadaisti?
Pri ustvarjanju so dadaisti, kot so Francis Picabia, Max Ernst, John Heartfield, Hans Richter, George Grosz, Marcel Dauchamp, Sophie Taeuber, Man Ray, Tristan Tzara, Hans Arp, Raoul Hausmann in drugi, radi uporabljali predvsem tehnike kolaža in fotomontaže. Korenine gibanja segajo v leto 1916, ko so se umetniki različnih narodnosti zbrali v Zürichu in ustanovili cabaret Voltaire, večere, na katerih so se posvečali književnosti umetnosti nasploh. Bistvo gibanja pa ni bilo gojenje umetnosti, ampak njena desakralizacija.

Vračanje k izvoru in črpanje iz naključja
Umetnost so torej zavračali, njhova dela pa so bili nekakšni izdelki protiumetnosti. Dadaisti so svoje ustvarjanje posvetili zavračanju celotne kulture, družbe in vseh vrednot, ki jih je družba sprejemala kot temeljne. Ob tem so se vračali k izvoru, ki pa ga niso iskali v preteklosti, saj so to zvračali, tako kot prihodnost, ampak je bila pomembna le sedanjost, prav zaradi tega pa so v ustvarjanju črpali iz predvsem iz slučaja. Kot razstavni predmeti so prvič zaživeli vsakdanji predmeti, kot odgovor na pretirano poveličevanje tehnologije, pa je dobil pomembno mesto v umetnosti stroj.

Razstava Dada ponuja na ogled dinamičen izbor slik, skulptur, fotografij, kolažev in fotomontaž, zaokrožajo pa jo tudi zvočni posnetki in filmi. Razstavljeni izdelki predstavljajo celotno obdobje obstoja gibanja, od leta 1916 do leta 1924, ko je ga je zapustila večina umetnikov.