Na tem mestu je visela ena izmed ukradenih slik. Muzej Kunsthal, ki so ga postavili po načrtih nizozemskega arhitekta Rema Koolhaasa, nima lastne zbirke, razstavlja pa dela različnih medijev - od slikarstva, kipov in fotografije do mode in oblikovalskih izdelkov. Foto: EPA
Na tem mestu je visela ena izmed ukradenih slik. Muzej Kunsthal, ki so ga postavili po načrtih nizozemskega arhitekta Rema Koolhaasa, nima lastne zbirke, razstavlja pa dela različnih medijev - od slikarstva, kipov in fotografije do mode in oblikovalskih izdelkov. Foto: EPA
Mati enega od storilcev je slike skrila na vrtu svoje hiše, kasneje pa jih je nameravala zakopati na varnejši lokaciji. A ko je policija začela preiskovati njeno vpletenost v primer, je sklenila, da se je treba dokazov znebiti še bolj temeljito. Foto: EPA

Forenzični izvedenci proučujejo pepel iz štedilnika neke romunske gospodinje; ugotoviti morajo, ali so v njem ostanki platna in barv sedmih slik v skupni vrednosti 200 miljonov evrov. Za zdaj vse kaže, da je Olga Dugaru govorila resnico, ko je izjavila, da je slike, ki so bile sredi belega dneva odnesene iz z alarmi dobro zavarovanega muzeja, preprosto zažgala.

Kraja sedmih umetnin - odnesli so Monetovi sliki Most Waterloo v Londonu ter Most Charing Cross v Londonu, dalje Bralko v belem in rumenem (La Liseuse en Blanc et Jaune) Henrija Matissa, Harlekinovo glavo Pabla Picassa, Žensko pred odprtim oknom, imenovano zaročenka (Femme Devant une Fenetre Ouverte, dite La Fiancee) postimpresionista Paula Gauguina, Avtoportret Meyerja de Haan'sa in delo Ženska z zaprtimi očmi (Woman with Eyes Closed) Luciana Freuda - je lani sprožila mednarodni pregon in vpis ukradenih del na Interpolov seznam iskanih umetnin, kar bolj ali manj onemogoči prodajo ukradene "robe" na odprtem trgu.

Materinska ljubezen ...
Naravoslovni muzej v Bukarešti zdaj preiskuje pepel iz peči Olge Dugaru, matere Raduja Dugaruja, enega od treh romunskih osumljencev za največji nizozemski rop v zadnjem desetletju. Dugarova je namreč prejšnji teden priznala, da je po sinovi aretaciji slike sklenila zažgati, da bi se tako "znebila obremenilnih dokazov".

"Zločin proti človeštvu"
Direktor muzeja Ernest Oberlander-Tarnoveanu je že potrdil, da je analiza med pepelom našla "ostanke platna, barv ter bakrenih in jeklenih žebljev," ki datirajo v čas pred 20. stoletjem. "Odkrili smo vrsto snovi, ki se uporabljajo v slikarstvu," priznava direktor; med njimi so svinec, cink in azurit.

Za zdaj sicer še ni uradnega potrdila, da so to resnično ostanki tistih slik, ki so bile lani ukradene v Rotterdamu, je pa Oberlander-Tarnoveanu že poudaril, da smo, če je to res, priča "zločinu proti človeštvu". "Ne morem verjeti, da lahko leta 2013 lahko še naletimo na taka dejanja."

Vsi trije romunski osumljenci so bili aretirani že januarja, samih slik pa možje postave doslej še niso našli.