Portrete škofov, ki so v stolnici sv. Nikolaja maševali v 20. stoletju, si lahko ogledamo na reliefu vrat, ki jih je leta 1996 izdelal kipar Mirsad Begić. V Narodni galeriji pa so na ogled podobe vseh 34 škofov, ki so načelovali ljubljanski škofiji. Pravzaprav ne vseh. Pet škofov - Glušiča, Radliča, Leslieja, Petazzija in Kavčiča namreč do zdaj ni bilo mogoče identificirati v nobeni upodobitvi, zato so na razstavi zastopani le z grbi. Avtorji postavitve so Ana Lavrič, Marja Lorenčak in Ferdinand Šerbelj.

Slavnostni govornik kardinal Franc Rode je ob odprtju povedal, da so ljubljanski škofje z mestom, ki so ga zavzemali v zgodovini slovenskega naroda, s svojim duhovnim poslanstvom in kulturnim prizadevanjem zaslužili, da jih narod ohrani v hvaležnem spominu. "Različni po izvoru, od aristokratov do plebejcev, različni po zemljepisni provenienci, so vsi naši, ker so vsi delovali med nami in v prid slovenskega naroda", je o upodobljenih škofih med drugim še dodal Rode.

Identifikacija do zdaj neznanih obrazov
Razstava Upodobitev ljubljanskih škofov ni le zanimiv dokument o razvoju ljubljanske škofije, pač pa je tudi zanimiv vpogled v razvoj portretnega slikarstva. Čeprav portreti škofov vseskozi ostajajo večinoma uradnega značaja, pa je mogoče opaziti spremembe v sami slikarski tehniki pa tudi v sami podobi škofov, v njihovi drži in opravi. Priprava na razstavo je obogatila tudi korpus vedenja o zgodovini ljubljanske škofije. Ravno med izpeljavo tega projekta je bilo namreč rešenih nekaj težav identifikacije portretov, za katere se do zdaj ni vedelo, koga predstavljajo.

Priprava razstave je zahtevala precej naporov, saj so avtorji razstavne predmete zbirali iz različnih fondov, pri tem pa so upoštevali kulturnozgodovinske in umetnostne kriterije. Jedro razstave, katere nosilci so Narodna galerija, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Nadškofija Ljubljana in Narodni muzej Slovenije, sta sicer zbirka oljnih portretov iz ljubljanske škofijske palače in po njej posneta risana galerija škofov Božidarja Jakca.

Uradna oprava z minimalnimi spremembami Omenili smo že način upodobitve škofov, ki je večinoma uradnega značaja. To pomeni, da so se slikarji držali ustaljenih vzorcev upodabljanja, škofi pa večinoma pozirajo v kornem oblačilu, sem sodijo talar, roket in moceto, nekateri pa imajo tudi ogrnjeno vlečko. Občasno talar dopolnjuje še vijolični plašč (ferraiulo). Za novejše portrete je značilna pogosta upodobitev v uradni dignitarni obleki, ki sledi preprostejši estetiki. Zelo redko pa so škofi upodobljeni v liturgičnih oblačilih.

Ob ogledu portretov škofov je zanimivo opazovati tudi njihove insignije: križ t. i. pektorale (na enojni ali dvojni verižici, na traku ali vrvici), pontifikalni prstan (na prstancu desnice), mitra in pastorale.

Nekaj velikih slikarskih imen
Poglavitni cilj postavitve je prikaz podob ljubljanskih škofov. Zato so se v Narodni galeriji znašla dela zelo različne kakovosti, še posebej za platna, nastala v 19. in 20. stoletju lahko rečemo, da so jih izdelali pomembni umetniki. Med njimi velja omeniti enega najpomembnejših slovenskih portretistov v romantiki Mihaela Stroja, impresionista Mateja Sternena, Božidarja Jakca, Sama Kralja, Lojzeta in Tomaža Perka, Frana Sterleta in nekaterih drugih. Na razstavi je zastopan tudi že omenjeni Begićev relief, ki ga je kipar zasnoval ob obisku papeža Janeza Pavla II. leta 1996 v Ljubljani. V Narodni galeriji so predstavljeni Begićevi osnutki glav ljubljanskih škofov 20. stoletja.