Nekateri impresionisti so častili svoje življenjske družice ... Foto:
Nekateri impresionisti so častili svoje življenjske družice ... Foto:
Renoir: Misia Sert
... druge so prevzele 'fatalke' ...
Degas: Dve plesalki na odru
... nekateri so noreli za umetnicami. Foto: Tate Britain

Francoski impresionisti so namreč radi portretirali ženske. Posebno Parižanke so se pogosto znašle med njihovimi modeli. Zato bo muzej Compron Verney House v angleškem mestu Warwirckshire 30. septembra na ogled postavil razstavo Vive la parisienne: Women through the eyes of the impressionist (Živela Parižanka: Ženske, kot so jih videli impresionisti).

Nenačrtovana lepota prizora
Impresionizem je prvo obdobje v zgodovini likovne umetnosti, ki verno predstavlja življenje v svojem času. Impresionisti so bili prvi, ki so si želeli 'ujeti' čarobnost trenutka in se niso 'mučili' z neskončnimi pripravami 'terena' za slikanje. Predstavljali so svet, ki jih je obdajal, in v tem svetu so imele pomembno vlogo tudi ženske, ki so se v Parizu 19. stoletja vedno bolj uveljavljale kot osebe, ki jim uspeva vplivati na razvoj družbenih procesov. Seveda pa impresionistov ni pritegnila le vedno večja dejavnost žensk; veliko bolj jih je pritegnila ženska kot taka; ženska kot predmet poželenja in ženska kot skrivnostno bitje, ki ga moški nikoli ne more povsem razumeti. Nič novega. Tako je bilo tudi v prejšnjih stoletjih. A način upodabljanja se je vendar spremenil. Kot se je z nastopom impresionizma spremenilo celotno slikarstvo.

Ženska omami Baudelaira
O delih, ki bodo do 10. decembra predstavljena v Warwirckshiru, veliko pove izsek iz eseja Slikar sodobnega življenja, ki ga je leta 1859 napisal pesnik in umetnostni kritik Charles Baudelaire: "Ženska, v besedi, ni, vsaj za umetnika, ... le ženska človeške vrste. Veliko bolj je božanstvo, zvezda, ki vlada nad vsemi mislimi, ki nastajajo v moških možganih; je predmet najbolj gorečega oboževanja." To je bila tudi Parižanka, kot so jo slikali impresionisti. Parižanka je bila ljubka, sledila je zadnji modi in dobro se je znašla v svetovljanskem mestu.

Femme fatale 19. stoletja
To 'teorijo' Parižanke bo predstavljalo približno 25 del. Obseg razstave tako zares ne bo izjemen, a na ogled bo postavljenih nekaj najboljših platen Pissaroja, Degasa, Toulouse-Lautreca, Renoira in Cassatta, omeniti pa velja tudi poslikano keramiko Theodorja Decka in Paula Cesarja Helleuja. Prav po zaslugi impresionistov so nekatere dame postale večne 'femme fatale'. Ena izmed njih je bila Misia Sert, s katero je bila pariška umetniška srenja skoraj obsedena. Renoir jo je naslikal kar večkrat in enega izmed teh portretov bo predstavila tudi razstava v galeriji Compton Verney House.