Fotografska razstava Telo v igri se je po ljubljanski predstavitvi preselilav koprsko Galerijo Meduza, kje bo na ogled do 18. septembra.
Gre za dela zadnjega desetletja, v katerem se fotograf z nadgrajenim umetniškim pristopom, vidnim vplivom gledališke fotografije in v senzibilnem raziskovanju fenomena fotografske abstrakcije vrača k neulovljivemu objektu, katerega gibanju v aktu fotografiranja sledi s premikom svoje kamere. Telo v igri ga je zanimalo že sredi sedemdesetih let, ko je s ciklom fotografij pod istim naslovom prvič raziskoval idejo zabrisovanja gibajoče se figure ženskega telesa in tudi ta prva tovrstna raziskovanja so del pričujoče razstave. "V gibanju, plesu, ekstazi je prikazano telo in/kot igra, telo v igri, ki je istočasno resnica in videz, se pravi vsa resnica kot brezno in polnost, kaos in urejenost, red in nered igre," je tedaj o njih zapisal Andrej Medved.
V avreolo toplih barv ujeti ženski akti
Na novih fotografijah telo v gibanju ni več le obris in senca, ampak je akt, obdan z eterično atmosfero toplih barv ognjene svetlobe. Stojko vnaša v fotografski medij gestualnost in abstrakcijo - razsežnosti, značilni za slikarstvo. Ženska na fotografijah ni zgolj nežna in krhka, ampak tudi prvinska, usodna, celo zverinska. Ni zgolj fizična pojavnost, ampak se zabris preslika na raven duhovnega, eteričnega telesa. Kot je v razstavnem katalogu zapisala filozofinja Mojca Puncer: "Kljub očitni težnji, pokazati golo žensko telo kot estetsko formo, pri Stojku ta ni uokvirjena v simetrično kompozicijo, saj je vselej prisoten vidik razkroja simetrije. Zabrisi ženskih teles pričajo o njihovi prezenci prek medijsko posredovanih zamrznjenih trenutkov gibanja. Zabris telesa v podobi pa je lahko tudi aluzija na številne zabrise ženskih teles tako v pretekli kot tudi v sedanji družbeni stvarnosti. Na liniji prezenca-izginotje-reprezentacija vzajemno potekata zabrisovanje in zapisovanje gibajočega se telesa."
Toneta Stojka ni treba posebej predstavljati. Ni jih veliko, ki ne bi poznali njegovih reportaž, gledaliških, portretnih in umetniških fotografij, ki se jim posveča v več kot štiri desetletja dolgi karieri. V svoj objektiv je ujel več kot 32.000 obrazov, ovekovečil prizore kakšnih 1.500 gledaliških in plesnih predstav, njegova najbolj 'sveža ' strast pa je povodna fotografija.