Sedaj so odprli rimski lapidarij, ki ponuja drugačen pogled na življenje na slovenskem ozemlju od 1. do 4. stoletja. Lapidarij obsega skoraj 200 kamnitih spomenikov z rimskimi latinskimi napisi, ki v pritličju stavbe in v steklenem paviljonu na vrtu Narodnega muzeja Slovenije pripovedujejo svoje zgodbe.
Pričevanja o rimskem imperiju
Rimski kamniti spomeniki z napisi so prvovrsten zgodovinski dokument svojega časa. So najpomembnejši vir za preučevanje političnih, vojaških, družbenih in gospodarskih razmer slovenskega prostora. Napisi zgodovinarjem pomagajo na primer ugotavljati, kakšne so bile selitve znotraj rimskega imperija, rekonstruirati sorodstvena razmerja in tako spoznavati podobo rimske družbe. Nekateri napisi osvetljujejo kariere pomembnih rimskih državljanov, med katerimi so najpogosteje politiki in vojskovodje, ter dogodke iz rimske zgodovine.
Antični napisi pa ponujajo tudi vpogled v čisto vsakdanje življenje prebivalcev rimskega imperija - kako je delovalo rimsko šolstvo, policija, zdravstvo, cestna mreža ...
Projekt je bil zahteven
Ureditev lapidarija Narodnega muzeja Slovenije je bila zahteven in večplasten projekt. Zelo težke spomenike je namreč težko premikati in razstavljati. Kamnite spomenike so morali izzidati iz sten, treba jih je bilo očistiti, konservirati, včasih utrditi in sestaviti. Epigrafik je vse spomenike strokovno ovrednotil, jih prečrkoval, datiral in komentiral rimske lapidarne napise.
Zgovorna premična dediščina
Prvi korpus rimskih kamnitih spomenikov Narodnega muzeja Slovenije je bil objavljen v monografski seriji Situlam. S tem so postavili standard za nadaljnje objave rimskih spomenikov Slovenije kot pomembnega dela premične dediščine rimskega obdobja. Izdali so tudi vodnik po rimskem lapidariju, ki obiskovalcu na poljuden način razloži, kaj pripovedujejo napisi na spomenikih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje