V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) so odprli razstavo Razrezano, vrinjeno, izrezano, prvo predstavitev Burroughsovega vizualnega opusa v Sloveniji. V sredo ob 11.00 bo na voljo tudi javno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku, in sicer s kuratorjema Colinom Fallowsom in Synne Genzmer.

Razstava Razrezano, vrinjeno, izrezano; Umetnost Williama S. Burroughsa v Ljubljano prihaja iz Kunsthalle Wien, kjer je požela velik uspeh, baje predvsem "zaradi bogatega medijskega spleta, s katerim odlično predstavi vizionarsko moč umetnikovega opusa".

Postavitev obsega tematski izbor Burroughsovih del, ki so nastala v različnih medijih: od zvočnih "cutupov", vizualnih kolažev in abstraktnih slik, narejenih s puško šibrovko, do redkih knjig, filmov, fotografij in drugega gradiva. Številna dela so bila do zdaj le redkokdaj razstavljena.

Kot so zapisali v MGLC-ju, je Burroughsovo umetniško delo težko opredeliti, saj avtor ponuja številne načine branja in razumevanja svojega obsežnega ustvarjalnega opusa. Na razstavi je poseben poudarek na tehnikah kolaža in "cutupa", ki sestavljata pomemben in vpliven del tako Burroughsovega umetniškega jezika kot njegove umetniške zapuščine. Metoda cut-up je bila nadaljevanje idej Tristana Tzaraja, ki jih je opisal v Kako napravite dadaistično pesem (Pour faire un poème dadaïste, 1920). Burroughsa je s to metodo seznanil Brion Gysin, ki jo je v Parizu oktobra 1959 po naključju odkril oziroma znova iznašel, ko je izrezoval paspartuje za akvarele z olfa nožem.

Vezni člen med dadaisti in Bowiejem
William S. Burroughs (1914-1997) je veljal za posebneža, ki je v času življenja poskusil vse mogoče droge, težave je imel tudi z alkoholom. Čeprav je bil razkrit homoseksualec, je bil dvakrat poročen. S svojimi deli je vplival na široko področje popkulture, umetnosti, glasbe in tehnike digitalnega vzorčenja.
Burroughsovi zgodnji eksperimenti v kolažu z vsemi možnostmi, ki so jih odpirali, so imeli širok vpliv na uporabo lepljenja magnetofonskega traku in obliko besedil pri številnih glasbenikih, kot so na primer The Beatles, Frank Zappa, Lou Reed, David Bowie, Brian Eno, Patti Smith, Laurie Anderson in Sonic Youth. Kot svobodomislec pa je Burroughs razširil svoj vpliv predvsem v obdobju druženja z ameriškimi beatniki, med katerimi sta bila Jack Kerouac in Allen Ginsberg. Njegovo idejo elektronske revolucije so posvojili tako hipiji kot pankerji ter pozneje cybernisti.

Burroughs je širši javnosti sicer bolj poznan kot pisatelj. Poleg dela Goli obed, ki je doživel ekranizacijo v režiji Davida Cronenberga, sta v slovenščini dostopna še njegov roman Džanki ter zbirka kratke proze Ime je Burroughs.

Razstava umetnika, ki je trdil, da so življenje "izsečki", bo na ogled do 7. aprila. Ob postavitvi v MGLC-ju bo izšel tudi ponatis dunajskega kataloga razstave.
Kartografija medprostora
V MGLC-ju so hkrati odprli tudi postavitev ameriškega umetnika jugoslovanskega rodu Miroslava Cukovica, čigar dela po besedah direktorice centra Nevenke Šivavec so senzitiviteti in lepoti blizu Burroughsovim. Postavitev Kartografija medprostora predstavlja umetnikova dela iz zadnjih treh let. Na teh gradi pripoved tako, da ustvarjajo medprostore v praznini, znotraj katerih poteka nenehna tranzicija.