Barbara Kruger pri svojem delu sestavlja sporočila iz medijev in fotografije. Foto:
Barbara Kruger pri svojem delu sestavlja sporočila iz medijev in fotografije. Foto:
Njena dela govorijo o sodobni zahodni družbi.

Mednarodna razstava bo v Benetkah potekala med 12. junijem in 6. novembrom, že 10. junija pa bodo podelili letošnje nagrade. Ob zlatem levu za življenjsko delo bodo oznanili še dobitnike nagrade za najboljšega umetnika, sodelujočega na letošnjih mednarodnih razstavah The Experience of Art in Always a Little Further, za najboljše sodelovanje države in nadobudnega umetnika, čigar delo je predstavljeno na mednarodnih razstavah. Posebne nagrade bo deležen tudi najboljši med italijanskimi umetniki.

Prvič dve vodji
Letos prvič v 110 letih, odkar bienale poteka, ga bosta vodili kar dve umetniški vodji, in sicer María de Corral in Rosa Martínez. Vsaka od njiju je postavila svojo razstavo: María de Corral razstavo The Experience of Art (Doživetje umetnosti), ki bo potekala v 34 sobah v italijanskem paviljonu, Rosa Martínez pa je umetnike zbrala pod naslovom Always a Little Further (Vedno en korak naprej), katerih dela bodo na ogled na Arsenalu. Slovenskih predstavnikov na omenjenih razstavah ne bo, v slovenski galeriji A + A pa se bo v sklopu beneškega bienala predstavljal Vadim Fiškin s projektom Another Day.

Žirije bo usklajevala Ida Gianelli
Nagrade, ki jih bodo podelili 10. junija, bodo izbrale posamezne žirije, ki jih bo usklajevala Ida Gianelli. O sodelujočih na obeh mednarodnih razstavah bodo presojali Danec Hendrik Driessen, Američanka Kathy Halbreich, Indijka Geeta Kapur in Senegalec Ousseynou Wade. Dan Cameron iz ZDA, Udo Kittelmann iz Nemčije, Llilian Llanes s Kube in Fumio Nanjo z Japonske pa bodo odločali o tem, katera država bo dobila zlatega leva za najboljše sodelovanje in predstavitev v Benetkah.

Kaj o dobitnici nagrade pravita vodji?
Barbara Kruger, ki se že lahko veseli podelitve nagrad, bo s svojim delom sodelovala na razstavi The Experience of Art. Na njej bo predstavila svojo novo instalacijo Untitled (Nenaslovljeno), svojevrsten stenski tatu, ki ga je ustvarila prav za beneški bienale. María de Corral je Krugerjevo označila kot konceptualno umetnico, katere dela združujejo podobe in besedila, ki nagovarjajo kulturne reprezentacije moči, identitete in seksualnosti, obenem pa izzivajo stereotipe in klišeje. Že v sedemdesetih se je Krugerjeva spraševala o temah, kot so feminizem, klasizem, potrošništvo, individualizem in poželjenje, je spomnila Coralova.

Druga umetniška direktorica tokratnega bienala pa je delo Krugerjeve opisala kot igro z lingvističnimi strategijami množičnih medijev, ki ji omogoča, da ustvari jasna in učinkovita sporočila, ki jih želi prenesti občinstvu. Fotografijam prilaga stavke, ki jih izreže iz časopisov, s tako ustvarjenimi kolaži pa analizira sodobno življenje zahodne družbe. Prav njeno delo je ponovno obudilo vlogo umetnosti, da osebno in družbeno doživljanje umetniki prenesejo na svet, v katerem živijo.