Potezo bi lahko zarisal tudi kamenodobni človek. Foto:
Potezo bi lahko zarisal tudi kamenodobni človek. Foto:
Stenska slikarija v jami Lascaux v Franciji

Arhitekt in slikar iz vasice Rinkole pri Pliberku na platno prenaša ideograme, simbole in znamenja, za katere navdih poišče v raziskovanju kultur, ki niso poznale pisave. Znamenja časa, ko se je iz meglice neznanja porajala človeška civilizacija, so na ogled v preddverju kranjske enote zavarovalnice Triglav. Poleg slik je Karl Vouk v Kranj prinesel tudi kovinske predmete, ki izražajo njegovo ljubezen do oblikovanja ambientalnih struktur oziroma elementov urbane krajine.

Duhovnost nadaljuje izročilo starih civilizacij
Poleg izročila starodavnih kultur Karla Vouka pritegnejo tudi duhovne slike današnjega časa. Lahko bi povzeli, da Vouk v svoja dela vnaša znake, katerih "dešifriranje" ne poteka na razumni, ampak na asociativni ravni delovanja človekovih možganov. Voukova dela tako ne prinašajo nobenih strnjenih zgodb, ampak le "opore", na katere se lahko upre domišljija, ki stopi v akcijo, ko oči zaznajo znak, in oblikuje lastno fabulo.

Realizem to že ni
Če bi želeli umetnost Karla Vouka opredeliti z negacijo, se ne bi zmotili, če bi suvereno zatrdili, da ustvarjalec z avstrijske Koroške zagotovo ni realist. Edina realnost, ki kaj velja, je le realnost posameznikovega samozavedanja in njen obstoj želijo spodbuditi Voukove abstrakcije.