Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa - nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela.
Župančičeva spominska zbirka - zapuščina pesnika Otona Župančiča (1878-1949) - je bila kot stalna razstava v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do leta 2000, letošnja 130. obletnica pesnikovega rojstva pa je ponudila odlično priložnost za njeno oživitev. Od danes dalje je tako na ogled v pritličju prenovljene Knjižnice Otona Župančiča.
Poklicna in zasebna sfera pri umetnikih nista ločeni
Obiskovalci lahko pokukajo v Župančičevo delovno sobo, sprejemnico za goste in bogato knjižnico, ki šteje več kot 3.000 del v različnih jezikih in paleto literarnih zvrsti. Pogled v njegovo zapuščino so razdelili na dva dela; prvi predstavlja Župančiča in njegov literarni svet, na drugi strani pa je predstavljeno njegovo zasebno življenje. Razstavo spremlja kratka pripoved o umetnikovem življenju in delu.
Otroška druščina ali "kdo je kdo" slovenske moderne
Oton Župančič je že v času življenja užival velik ugled doma in v tujini, o čemer govorijo številna dela o njem. Spada med najpogosteje prevajane slovenske književnike, ki ga, kot je zapisal Joža Mahnič, "v pretanjenosti izraza, bleščeči metaforiki in zvočnosti verza doslej ni nihče dosegel".
Kot prvi izmed treh otrok trgovskega pomočnika se je 23. januarja 1878 rodil v Vinici (njegovo rojstno hišo so že leta 1951 preuredili v spominski muzej). Višjo gimnazijo je končal v Ljubljani, kjer je skupaj z Ivanom Cankarjem, Josipom Murnom in Dragotinom Kettejem sodeloval v dijaškem literarnem društvu Zadruga.
Leta 1896 je odšel na Dunaj, študiral je zgodovino in zemljepis, a so ga bolj pritegnili novi umetnostni tokovi: dekadenca, impresionizem in simbolizem.
Eden od stebrov nove umetnosti
Jeseni 1896 so ustanovil literarno gibanje slovenska moderna, oblikovano po vzoru dunajskega gibanja moderne; dekadenčni in novoromantični vplivi so opazni v prvi Župančičevi pesniški zbirki Čaša opojnosti (1899). Druga zbirka, Čez plan (1904), opusti dekadenčne motive in razpoloženja, enodejanka Noč na verne duše (1904) pa kaže vplive simbolistične dramatike.
Potovanja, poklicni uspehi in družinska sreča
Med letoma 1904 in 1905 je Župančič ponovno živel na Dunaju, nato v Parizu in v Nemčiji, v tem času izide še tretja zbirka, Samogovori (1908). Leta 1910 se je ustalil v Ljubljani, kmalu postal odbornik založbe Slovenska matica in s svojimi kritičnimi stališči vplival na natise izvirnega in prevodnega leposlovja. Med letoma 1912 in 1913 je postal umetniški vodja Deželnega gledališča, nato mestni arhivar in urednik revije Slovan (1914).
Poročil se je z učiteljico Ani Kessler, v njunih treh otrocih pa je našel navdih za otroški pesniški zbirki Sto ugank in Ciciban (1915). Leta 1917 je urejal liberalno kulturno revijo Ljubljanski zvon.
Temna leta v okupirani Ljubljani
Župančič je med drugim postal prvi predsednik slovenskega oddelka mednarodne pisateljske organizacije PEN (1926 -1933) in leta 1929 napredoval v upravnika operne in gledališke hiše Narodnega gledališča. V tem času je ustvarjal predvsem esejistiko in prevajal.
V letih od 1941 do 1945 je kot sodelavec slovenske protifašistične organizacije Osvobodilna fronta objavljal poezijo v ilegalnih časnikih; II. svetovno vojno je bolehen preživel v okupirani Ljubljani.
Leta 1945 je izdal nacionalno in socialno angažirano zbirko Zimzelen pod snegom, postal poslanec v Ljudski skupščini in, štiri leta pred smrtjo, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ana Jurc
Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa - nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje