V muzeju hranijo tudi dragocen primerek molilne knjižice iz leta 1790, ki so jo verniki uporabljali na sabat. Foto: EPA
V muzeju hranijo tudi dragocen primerek molilne knjižice iz leta 1790, ki so jo verniki uporabljali na sabat. Foto: EPA
Novi judovski muzej
Ker danes le približno tretjina Judov živi v Izraelu, je jasno, da je judovska skupnost svoj pečat pustila tudi drugod po svetu. Foto: EPA

Tako površino namreč premore novi Judovski muzej v Münchnu; župan bavarske prestolnice Christian Ude je na slovesnosti ob odprtju v stari Mestni hiši poudaril, da je muzej, za katerega so porabili okoli 13,5 milijona evrov, eden najpomembnejših projektov mesta v zadnjem desetletju. Predstavnika zelenih Claudia Roth in Reinhardt Buetikofer sta odprtje muzeja označila kot "pomemben dogodek za Nemčijo". Kot sta dejala, je v muzeju predstavljeno vsakdanje življenje Judov, muzejska postavitev pa pripoveduje tudi o tem, da so imeli Judje s svojo kulturo pomembno vlogo v življenju Münchna in Nemčije.

Lokacija: v samem mestnem jedru
Poleg sinagoge, ki so jo odprli novembra lani, in centra judovske skupnosti je muzej nova stavba v seriji judovskih stavb v središču mesta. Po županovih besedah gre več kot le za odprtje muzeja, gre za dokončanje judovskega centra na Jakobovem trgu, za uresničenje vizije, za katero se je že od osemdesetih let borila Charlotte Knobloch, častna meščanka mesta München in predsednica krovne judovske organizacije v Nemčiji. Judovski center bo obogatil staro mestno jedro ter pri domačinih in turistih zbudil novo zanimanje za judovski vsakdan in kulturo, je prepričan Ude.

V muzeju bodo na 900 kvadratnih metrih ob stalni postavitvi na ogled občasne razstave. Kot prvi so odprli razstavi Judovski svet in Wittelsbacher ter Le kultura - Pringsheim, na kateri je predstavljen zbiralec Alfred Pringsheim, tast Thomasa Manna.