Romski jezik je izredno raznolik, saj v praktično vsakem romskem naselju govorijo drugače, ta posebnost pa je socialno, kulturno in zgodovinsko pogojena, so ob svetovnem dnevu romskega jezika, 5. novembru, zapisali na Zvezi Romov za Dolenjsko. Romska skupnost si prizadeva poenotiti jezik v smeri standardizacije romskega jezika in preliti zvočnost narečij v pisani jezik, so še poudarili.

V zadnjih letih se romski jezik, kakršen se je ohranjal v ljudskem izročilu, deloma izgublja, opažajo. Socializacija in modernizacija romske mladine namreč vplivata na to, da ta ne ohranja romskega jezika in običajev v tolikšni meri kot nekoč. Romska kultura se po njihovih besedah "utaplja v globalnem kulturnem poenotenju, ki ga diktira potrošniška družba". Z zmanjševanjem spoštovanja svojega jezika se izgublja samospoštovanje in tudi spoštovanje drugih, kar vodi v nestrpnost in nasilje, so prepričani na zvezi.

Jezik temelj kulturne identitete Romov
Inštitut za romološke študije je ob tej priložnosti v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije v Murski Soboti organiziral simpozij o kulturni identiteti Romov. Na njem so o romskem jeziku razpravljali številni mednarodni in domači jezikoslovci, učitelji romskega jezika in literature ter novinarji in pisatelji. Strinjali so se, da je romski jezik, tako kot jeziki drugih etničnih manjšin, potreben zaščite.

Posebna pozornost se po navedbah direktorja inštituta Jožka Horvata Muca namenja prav standardizaciji romskega jezika. Na simpoziju so prav tako soglašali, da je treba govoriti romsko, da se Romi tega ne smejo sramovati in da jim je treba dati priložnost, da svoj jezik razvijajo naprej.

Manjšinski status v številnih državah
V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik.

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi med osem in deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7 do 12 tisoč.