V Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor (MRC), ki domuje v nekdanjem nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Melju, so odprli novo razstavo, na kateri predstavljajo nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem zaprtih v tem objektu.

Petletnica delovanja
Razstava Iztrgati pozabi, ki predstavlja nova dognanja, do katerih so prišli ob proučevanju arhivskega gradiva, zaznamuje peto obletnico delovanja MRC-ja Maribor. "Druga svetovna vojna predstavlja najhujši civilizacijski zlom in zločin. Hkrati je večen opomin in nauk vsem generacijam, da se svetovna morija nikoli več ne ponovi. Naša pravica in dolžnost sta, da se takim, tudi najmanjšim poskusom, zlasti pri oživljanju neonacizma, zoperstavimo predvsem z resnico," je v govoru na dogodku povedal direktor centra Janez Ujčič.

Dogodka se je udeležil ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov, ki se je zahvalil MRC-ju Maribor za ohranjanje spomina na grozodejstva druge svetovne vojne.

Med drugim postavitev prinaša statistiko in kronološki pregled vojnih ujetnikov v Stalagu XVIII D glede na njihovo narodnost, predstavitev njihovega vsakodnevnega življenja, predvsem razlike v ravnanju z ujetniki posameznih narodnosti, ter dokaze o solidarnosti očividcev. Prav tako sta izpostavljena poveljnika taborišča, Hugo Karl Paul von der Marwitz in Manfred Maximilian Ulbrich.

Sorodna novica Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.

MRC Maribor je vsebinsko začel delovati leta 2017 v prostorih opuščenega skladišča v mariborski mestni četrti Melje, ki je bilo med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nastanjenih več tisoč vojnih ujetnikov in številni, predvsem iz Sovjetske zveze, so zaradi izčrpanosti, nedohranjenosti ali bolezni tam umrli.

Nekatere ujetnike delno zaščitila ženevska konvencija
Po najnovejših podatkih omenjenega centra je bilo taborišču zaprtih 15.000 vojnih ujetnikov. Tisti iz držav, ki so bile pod ženevsko konvencijo, so imeli več pravic kot tisti, ki so prihajali iz Sovjetske zveze, ki te konvencije ni sprejela. Po besedah avtorja razstave Daniela Siterja, mladega raziskovalca (Alma Mater Europaea - ISH) ter zunanjega sodelavca in raziskovalca MRC-ja Maribor, je tu na grozovit način umrlo okoli 5000 sovjetskih državljanov, torej Rusov, Ukrajincev in drugih narodnosti.

Iščejo dodatno finančno podporo
Od teh 5000 umrlih vojakov so jih doslej identificirali 3000, je povedal Ujčič. MRC Maribor po njegovih besedah kljub vojni v Ukrajini še vedno uživa podporo Rusije. "Iščemo tudi donatorje in sponzorje doma in zunaj, zato da upoštevamo tudi aktualne razmere, ki so krute za vse. Sami ne posegamo v neke ideološke zadeve, kdo je na kateri strani, ukvarjamo se izključno z zgodovino," je komentiral.