Presenetljiva gostota ostankov gradišč na širšem območju Primorske, Istre in Kvarnerja priča o skupnih naravnih danostih in skupni zgodovini ter enovitosti tega območja v prazgodovini.

Vendar se z zaraščanjem gradišč, izseljevanjem lokalnega prebivalstva ter izgubo tradicije in povezav s starodavno preteklostjo izgublja tudi znanje o takrat rastočih rastlinah tega območja in njihovi uporabi. Tudi zato je glavni namen projekta, ki so ga zagnali oktobra 2018, dejavno ohranjati dediščino gradišč z njihovim ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo in promocijo.

Kaj bo prinesel projekt do junija letos?
Na Občini Izola so predstavili dosedanje delo projekta Kaštelir – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (prek Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja. Iztok Škerlič je predstavil tudi dosedanje raziskave na območju kaštelirja nad Kortami.

Direktor Javnega zavoda za projekte Občine Izola Škerlič je predstavil tudi načrte za prihodnost – med drugim bodo na tem območju urejene različne tematske poti, območje bo opremljeno z informativnimi tablami, didaktičnimi elementi in arheopeskovnikoma za najmlajše, pedagoško točko s fotookvirjem, ki bo nudil pogled na soline, ter večnamenskim odrom z manjšim amfiteatrom. V preddverju doma krajevne skupnosti v Kortah bo urejena tudi informacijska točka za obiskovalce.

V čas gradišč v družbi Dite in Avika
V okviru projekta je nastala tudi slikanica Sveti meč pravice avtorice Tine Rožac, ki jo je ilustriral Matija Cipurić. Slikanica je trenutno na voljo le v elektronski obliki v štirih različnih jezikih – poleg slovenščine še v angleškem, italijanskem in hrvaškem. Sveti meč pravice z zgodbo o načinu življenja nekdanjih prebivalcev kaštelirjev, njihovih vrednotah, navadah in ritualih ter še zlasti za tedanje čase mogočnih utrdbah sodobnemu bralstvu približa kulturo kaštelirjev.

"Zgodba je začela nastajati pred dobrim letom dni, ko sva se z Darkom sešla ob kavici v istrskem zaledju. Dogovorila sva se, kakšen naj bo grob okvir zgodbe in predvsem kakšno naj bo zgodovinsko ozadje. Založil me je s kupom literature in slik iz bronaste dobe – kaštelirjev, nakita, obrti, orodij, orožij, rastlin, jedi, oblačil itd. In tako se je začela moja zgodba o kaštelirjih," je povedala Tina Rožac.

Avtorica je med potepanjem po domačih krajih razmišljala, kako so ljudje nekoč živeli, kako so gradili zidove, kako so se varovali pred divjimi prašiči, pred drugimi zvermi, kaj so si kuhali, kaj so pravzaprav ves čas počeli in kako so se med njimi spletale različne vezi. Počasi se je tako spletla zgodba Dite in Avika, mladih junakov slikanice.