Webster je začel študirati na univerzi Yale pri 15 letih. Njegov prvi slovar, Obsežen slovar angleškega jezika, je izšel leta 1806. Kasneje je sestavil prvi ameriški slovar, velja za začetnika ameriške leksikografije. Prva izdaja ameriškega slovarja angleškega jezika je izšla leta 1828. Websterjevi slovarji so še danes med najbolj znanimi na svetu.

"Letos se oziramo v preteklost, pregledujemo trenutno stanje in obenem pogledujemo naprej, v prihodnost slovarjev in slovaropisja za slovenski jezik. Gostili bomo predavatelje z različnih inštitucij, tudi tokrat imamo gosta iz tujine, povabili pa smo tudi različne uporabnike slovarjev, da nam približajo svoje izkušnje s slovarji," so zapisali pri Sekciji za leksiko Zveze društev Slavistično društvo Slovenije.

Slovar – čuvar, krmar, šušmar ali ... car
Dogodke so pripravili v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V sredo so začeli s serijo kratkih predavanj in slovarskih predstavitev ter okroglo mizo z naslovom Odprašene besede: nova odkritja starejših jezikovnih virov v elektronski dobi. Na petkovi okrogli mizi z naslovom Slovar – čuvar, krmar, šušmar ali ... car so bila v središču pričevanja o rabi slovarjev.

Profesorica na oddelku za anglistiko in amerikanistiko Marjeta Vrbinc z ljubljanske filozofske fakultete je na enem od kratkih predavanj opozorila, da je slovar več kot samo knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene.

Sorodna novica Predstavlja se novi stari Fran: na prvi pogled morda neopazne izboljšave in obogatitve

Na pomen slovarjev je opozoril tudi raziskovalec pri Slovenskem lingvističnem atlasu in Slovanskem lingvističnem atlasu na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in urednik revije Jezikoslovni zapiski Peter Weiss, ki je poudaril, da sami slovarji niso dovolj, a so lahko brez slovarjev druga dela hitro invalidna. Sam si tudi želi, da bi v prihodnosti nastalo čim več slovarjev.

Običajno jih ustvarjajo delovne skupine ali kolektivi
Poznamo različne vrste slovarjev, skupno jim je to, da nastajajo več let in jih običajno ustvarjajo delovne skupine ali kolektivi.

Najobsežnejše in najpomembnejše slovarsko delo v Sloveniji, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), je nastajalo med letoma 1945 in 1991. Prvič je bilo natisnjeno v kompletu petih delov, ki so izhajali posamično, v letih od 1970 do 1991.

Vsebina petih knjig je pozneje izšla nespremenjena v dveh ponatisih (leta 1995 v eni knjigi, leta 2008 v petnajstih) in v več prav tako nespremenjenih elektronskih izdajah (1997, 1998, 2000, 2010), poleg tega pa je prosto dostopna na spletnih naslovih. Prva izdaja SSKJ obsega 93.148 slovarskih sestavkov, v katerih je opisanih nad 107.000 besed.

Dopolnjena in delno prenovljena izdaja SSKJ je izšla leta 2014, tretja izdaja, pri kateri ne gre za posodobljeno različico prejšnje, ampak je izdelana povsem na novo, nastaja od leta 2016.