Oglas
Pri delu Pojmovnik slovenske umetnosti po letu 1945 - Pojmi, gibanja, skupine, težnje, ki sta ga založili Študentska založba in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, gre za prvo enciklopedično delo pri nas, ki predstavlja ključne pojme, povezane z vizualno umetniško produkcijo v Sloveniji po letu 1945. Kot nam je povedala urednica knjige Nadja Zgonik, v slovenskem prostoru ni precedensa za to delo. Precedens je bilo pravzaprav kar študijsko delo nekaterih sodelujočih pri projektu in nekatera prevodna dela, kot je na primer vplivni leksikon Skupine, gibanja, težnje v sodobni umetnosti od leta 1945, ki ga je pripravila pariška École supérieure des Beaux-Arts.
Pobudo za Pojmovnik sta v študijskem letu 2005/2006 podali študentki kiparstva Robertina Šebjanič in Gaja Zornada, ki sta se oglasili pri Nadji Zgonik in ji predlagali, da bi seminarske naloge pri predmetu Analiza sodobne umetnosti za 4. letnik izdali v knjižni obliki. Ideja je bila potrjena in steklo je večletno delo, na začetku katerega je stalo oblikovanje geslovnika. S prvotnih 30 gesel se je seznam tudi v sodelovanju z recenzentoma projekta Tomažem Brejcem in Juretom Mikužem razširil na sedanjih 63 gesel. Čeprav je knjiga izdana, seznam ni nujno tudi dokončen. Kot poudarja Zgonikova, bi lahko celoten projekt imenovali tudi odprta, mehka struktura sodelovanja, saj so vsi sodelujoči in obenem odgovorni za obravnavanje posameznih področij - piscev gesel je bilo skoraj petdeset -, obenem pa tudi posamezniki ali institucije, ki niso bili neposredno vključeni v pisanje Pojmovnika, smeli predlagati vedno nova gesla. Na ta način se je v knjigi na primer znašlo tudi geslo Metelkova mesto.
Prostori, v katerih se pojavlja umetnost
Ob tem geslu velja omeniti to, kar se mi zdi za razumevanje razvoja umetniške produkcije zelo pomembno. Knjiga namreč izpostavlja tudi posamezne prostore, v katerih se je umetnost odvijala in ki so tako bili tudi pomembni za pojav in morebitno afirmacijo določenih tendenc. Tako lahko denimo v geslu Slikarstvo okoli leta 2000 beremo: "Značilno je, da se v zadnjem desetletju v predstavljanje te produkcije vključuje predvsem zasebna pobuda (galerije Equrna, Hest in Ganes Pratt v Ljubljani), povsem pa se je prekinila tradicija generacijskega predstavljanja 'mladega' slikarstva (in seveda še bolj kiparstva) v javnih galerijah, tako prisotna od začetka 70. do 90. let)." Prav ravnokar navedeno geslo pa je tudi tisto, za katerega nam Zgonikova pove, da je edino, ki se najbolj odločno navezuje na umetnost po letu 2000, s katero moramo sicer povezati še vsaj gesli Netart/Spletna umetnost in Kibernetična umetnost.
Tudi zvok je del vizualne umetnosti
Pojmovnik upošteva tudi to, kar je postalo ena od ključnih potez sodobne vizualne umetnosti. To je multidisciplinarnost, zaradi katere ta umetnost posega po orodjih umetniških disciplin, ki same na sebi niso del likovne ustvarjalnosti. Tako v Pojmovniku najdemo tudi gesla, kot sta Zvok ali Performans, ki sta le pogojno lahko pojmovana kot izraza, ki sledita tradiciji likovne umetnosti. Tudi ta tradicija oziroma zgodovinsko zaledje posameznih sodobnih tendenc ni izpuščena iz knjige in pod geslom Feministična umetnost tako na primer preberemo: "Na Slovenskem se je konec 19. stoletja pričela opaznejša aktivnost ženskih združenj, ki so se sprva posvečala predvsem političnemu angažmaju. /.../ Septembra 1901 je bil ustanovni občni zbor Splošnega (slovenskega) ženskega društva. Pomembna oblika dela tega društva, samostojnega ali v sklopu Jugoslovanske ženske zveze (ustanovljena 1919 kot Narodna ženska zveza SHS), je bilo prirejanje razstav. Leta 1914 je nameravalo splošno žensko društvo v Ljubljani prirediti veliko razstavo z naslovom Jugoslovanska žena, vendar jo je preprečila prva svetovna vojna. /.../"
Sicer pa se vedno postavlja vprašanje 'kvalifikacije' oziroma kriterijev, ki jih mora posamezen kriterij izpolnjevati, da se lahko uvrsti v Pojmovnik. Nadja Zgonik kot pomembne kriterije navede zapise o prvih 'objavah', prvih prikazih posameznih fenomenov, poleg tega pa so se pisci gesel naslanjali tudi na že obstoječo literaturo o zgodovini sodobne umetnosti kot tudi na druge objave o sodobni umetniški produkciji. Pojmovnik tako ne prinaša preloma v kritični in strokovni obravnavi sodobne umetnosti, prinaša pa pomemben organizacijski prelom, saj lahko ključne podatke o slovenski umetnosti po letu 1945 prvič dobimo na enem mestu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje