Uvodni koncert pa bo nocoj v križevniški cerkvi.

Že od samega začetka je Slovenski oktet pevski in kulturni fenomen, ki navdušuje poslušalce v Sloveniji, po Evropi in svetu. Umetniški vodja in predsednik Slovenskega okteta Jože Vidic, sicer tudi prvak SNG Opera in balet Ljubljana, je jubilej pospremil z naslednjimi besedami: "Oktet, kot se ga spominjam iz let pred svojim delovanjem, je bil vseskozi del slovenske vokalne elite. Njegova dovršenost in predanost muziciranju kot tudi poslanstvu, je bila vedno vzorna. Sam sem vstopil v ansambel v času, ko se je zamenjala celotna generacija pevcev in smo na neki način začenjali iz nič. Pogosto so nas primerjali z našimi predhodniki in moram reči, da nismo imeli lahkega dela."

Slovenski oktet je bil, kot pravi, vse od svojega začetka delovanja tudi vzor podobnim skupinam moških vokalnih sestavov, ki so po njegovem zgledu začeli delovati in ga poskušali posnemati v izboru repertoarja in tudi v interpretacijah. Zagotovo je oktet v različnih obdobjih svojega delovanja močno vplival na izbor koncertnih sporedov moških pevskih zborov in skupin. Baritonist Jože Vidic je član Slovenskega okteta od leta 1996, sedanja zasedba osmih pevcev – prva tenorista Andrej Oder in Rok Ferenčak, druga tenorista David Jagodic in Janez Triler, baritonista Jože Vidic in Darko Vidic, basista Janko Volčanšek in Matej Voje – pa poje skupaj od leta 2019.

Sorodna novica Slovenski oktet je ob 70-letnici pripravil lasten abonma

Na gostovanje v Združene države Amerike
Pobuda za ustanovitev moškega okteta je bilo načrtovano gostovanje v Združenih državah Amerike, na katerem bi v mestih s slovenskim prebivalstvom, še prav posebej v Clevelandu, izvedli koncerte slovenskih pesmi. Namen gostovanja je bil v poživitvi slovenske narodne in kulturne pripadnosti ob zamenjavi generacij izseljencev in vzpostavitvi dobrih stikov med Jugoslavijo in ZDA.

Na avdiciji 27. septembra 1951 so v Slovenski filharmoniji izmed najboljših pevcev, ki so prepevali v ljubljanskih ljubiteljskih in poklicnih pevskih zborih ali kot operni solisti, izbrali naslednjo zasedbo: prva tenorista Janez Lipušček in Gašper Dermota, druga tenorista Božo Grošelj in Marij Kogoj, baritonista Tone Kozlevčar in Roman Petrovčič, druga basista Artur Šulc in Tone Petrovčič, za umetniškega vodjo pa so izbrali Janeza Boleta. Na avdiciji so po preizkušanju mnogih kombinacij zasedb in glasov omenjeni pevci zapeli pesem Pri farni cerkvici, menda edino, ki so jo znali vsi izbrani pevci, ter navdušili komisijo – rodil se je Slovenski oktet!

V obdobju od oktobra 1951 do maja 1952 je oktet pod Boletovim vodstvom naštudiral dva celovečerna sporeda najlepših slovenskih umetnih pesmi in priredb ljudskih pesmi za moško zasedbo. Prvi krajši javni nastop so pevci imeli v ljubljanski Kazini za Društvo slovenskih skladateljev, prvi uradni celovečerni koncert pa je bil na velikonočni ponedeljek 1952 v Šentvidu pri Stični. Junija so nastopili na prvem gostovanju čez mejo na treh koncertih v Trstu, Dolini in Nabrežini ter nato v tem letu še na vrsti drugih dogodkov. S tem je Slovenski oktet začel utrjevati svojo glasbeno pot na Slovenskem in v zamejstvu s programsko usmeritvijo zlasti v slovenski pevski repertoar. Do načrtovane turneje v ZDA pa zaradi takrat ni prišlo zaradi nesporazumov in napetosti med Jugoslavijo in ZDA. Izpeljali so jo šele pozneje, tako kot še mnoge na vseh celinah sveta, kjer je občinstvo osmerico pevcev vedno navdušeno pričakalo.

Bogata pevska bera
V zadnjem obdobju je bilo nekaj menjav pevcev, sicer pa je bila v zgodovini zasedbe značilna stalnost članstva z dolgoletnim pevskim stažem. O prvi večji menjavi zasedbe lahko govorimo leta 1966, posebej ključno pa je bilo leto 1996, ko je nastopila celotna nova zasedba. V sredini devetdesetih let so namreč člani Slovenskega okteta želeli zaključiti svoje delo, imeli so vrsto poslovilnih koncertov, tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani 20. februarja 1996. Vendar se je zbrala mlajša generacija pevcev in nadaljevala njihovo dolgoletno in intenzivno delo.

V sedemdesetletnem obstoju Slovenskega okteta je v njem prepevalo 40 pevcev (ob njih pa še nekaj stalnih gostov, ki so nadomeščali redne člane v primerih bolezni ali službenih obveznosti), zvrstilo se je šest umetniških vodij – Janez Bole, Valens Vodušek, Darijan Božič, Anton Nanut, Mirko Cuderman, Jože Vidic. Imeli so neštete samostojne koncerte in priložnostne nastope v Sloveniji, po Jugoslaviji in Evropi ter na vseh celinah sveta, povsod pa so jih pričakali navdušeni poslušalci, še zlasti ob obisku Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Diskografija okteta je izjemno bogata in obsega 61 plošč, kaset in zgoščenk na katerih seveda prevladuje slovenska umetna in ljudska pesem za moško zasedbo, ob tem pa so posneli in izdali tudi pesmi jugoslovanskih narodov in drugih narodov sveta, skladbe Iacobussa Gallusa, božične pesmi (prvi v Sloveniji so leta 1966 posneli in izdali ploščo s cerkvenim repertoarjem) in rusko pravoslavno liturgijo. Za svoje delovanje je Slovenski oktet prejel vrsto nagrad: dvakrat Prešernova nagrada (1957, 1964), nagrada Društva slovenskih skladateljev (1971), Drabosnjakova nagrada (1975), nagrada Orlanda di Lassa (1984), veliki zlati znak svobode Republike Slovenije (1996), častno priznanje Svetovnega Slovenskega kongresa (2016).

Praznovanje sedemdesetletnice
V praznični sezoni Slovenski oktet pripravlja pester program. Izdali so zgoščenko DrumƏlca z izborom najlepših slovenskih ljudskih pesmi, februarja letos pa so ob kulturnem prazniku gostovali v Rimu in v Vatikanu. Na obisku pri papežu Frančišku se je 7. februarja ob tridesetletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Vatikanom mudil predsednik republike Slovenije Borut Pahor, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je v vatikanski baziliki sv. Petra na grobu papeža Janeza Pavla II. daroval slovensko mašo, ki jo je s petjem obogatil Slovenski oktet. Samostojen koncert so imeli še v eni osrednjih rimskih cerkva – v baziliki sv. Marije Snežne (Santa Maria Maggiore), ki ga je organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Poslušalci, ki so napolnili mogočno cerkev, so prisluhnili sporedu sakralnih pesmi slovenskih skladateljev, zlasti Marijinih pesmi.

Nocoj pa bo Slovenski oktet začel cikel sedmih koncertov z naslovom Po aleji skladateljev, ki bo v organizaciji Festivala Ljubljana potekal v križevniški cerkvi in v prenovljenem poletnem avditoriju Križank. Na koncertih bodo predstavili železni pevski repertoar iz arhiva Slovenskega okteta (na prvem koncertu bodo na sporedu dela skladateljev Gallusa, Mokranjca, Lisinskega, Riharja, Foersterja, Hajdriha, Volariča, Sattnerja, Adamiča, Vilharja, Jenka, Gerbiča, Maška in Ipavca), kar bo prvi samostojni koncertni abonma v njihovem delovanju, posvečen pa bo sedemdesetletnici Festivala Ljubljana in Slovenskega okteta. Ob tem v oktetu še napovedujejo, da bo v jubilejni sezoni potekala njihova koncertna dejavnost doma in v svetu.

Ob visoki okrogli obletnici delovanja Slovenskega okteta, ki je naša najbolj znamenita in mednarodno prepoznavna pevska zasedba, je urednica za zborovsko glasbo Radia Slovenija, Brigita Rovšek, povzela pomen, ki ga je oktet imel in ga ohranja tudi danes:

"Slovenski oktet je na slovenskem pevskem prizorišču neprecenljiv in sicer iz več razlogov – vplival je na nastanek drugih oktetov, narekoval je nastanek novih glasbenih del ter bil zgled tudi v vokalno-tehničnem smislu. Slovenski oktet je namreč zasedba osmih pevcev, ki so bili vedno vokalno izobraženi in glasbeno samostojni. V zadnjem obdobju, ko oktet deluje pod umetniškim vodjem Jožetom Vidicem, bi še posebej izpostavila, da so ob klasičnem repertoarju zelo aktivni pri naročanju in izvajanju novih skladb za moški pevski sestav."

Slovenski oktet pa se ne omejuje le na odre koncertnih dvoran po Sloveniji in širom po svetu ter na klasičen repertoar za moški pevski sestav, temveč se kdaj preizkusi tudi v popularni glasbi. Bili so gostje v oddajah razvedrilnega programa TV Slovenija in so večkrat nastopili v oddaji Slovenski pozdrav, z znamenito ljudsko pesmijo Nocoj pa, oh, nocoj in s popularno pesmijo Pravljica o mavričnih ljudeh pa so s skupino Šank Rock nastopili v oddaji V petek zvečer. S takšnimi glasbenimi gostovanji predstavljajo klasično petje, popularizirajo svoj železni pevski program in vabijo poslušalce tudi k obisku nastopov v koncertnih dvoranah.