Projekt izvira iz intimnih izkušenj avtorice, ki se s svojimi sudansko-madžarskimi koreninami, čeprav je rojena v Mariboru, redno spoprijema s težavami, pogojenimi z barvo njene polti. Prek performansa se je spopadla z nenehno obremenjenostjo dokazovanja svoje nacionalne pripadnosti in identitete.

"Lahko pa se razbremeni občutka tujke v lastni domovini"
"Avtorica želi svojo intimno izkušnjo prenesti in predstaviti v družbenopolitičnem prostoru ter raziskati svoj odnos do domovine. Razume, da situacije v domovini sama in zgolj s performativnim udejstvovanjem ne more spremeniti, lahko pa se razbremeni občutka tujke v lastni domovini. Opozarja tudi na problem zmotnih prepričanj družbe, ki avtomatsko uvršča posameznike v nacionalno ali rasno pripadnost le po odtenku njihove kože ali drugih vizualnih atributih," so zapisali pri Društvu za sodobno kulturo Fotopub, kjer so projekt koproducirali skupaj z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Prav tam je Lina Akif sicer podiplomska študentka dramske igre.

Magistrski durational performans je soočanje avtorice z gorsko potjo, ki vodi na oltar slovenstva – na Triglav, poudarjajo pri Fotopubu. Pot od Pokljuke do Aljaževega stolpa je avtorica prehodila z bremenom spoprijemanja z barvo svoje kože. Njeno breme, ki ga simbolno zastopa kurentova glava, ki jo kot mula (beseda mulat izvira iz besede mula, mešanke med žrebcem in oslico) nosi na hrbtu, presega vprašanja slovenstva, saj prevprašuje tudi identiteto na splošno.

Sorodna novica Zapusti skupino? Med samoosamitvijo in skupinskim umetniškim procesom.

Lina Akif je projekt začela prejšnji četrtek v zgodnjih jutranjih urah z osnovnimi navodili in razdelitvijo varnostne opreme obiskovalcem, ki so se z njo povzpeli na Triglav. S tem se je začela dvodnevna pot od Ljubljane do doline Pokljuke, pozneje pa vzpon na goro v obliki postaj, povzeti po Kristusovem pasijonu.

12 slik križevega pota
Namesto biblične vsebine je avtorica na postajah skupaj z občinstvom pela ljudske pesmi. V dveh dneh vzpona na Triglav je tako uprizorila 12 slik križevega pota, namesto križa pa je na goro nosila kurentovo masko, nekakšen simbol slovenstva in njenega križevega pota do identifikacije s slovenskim narodom. Bremena ni nosila sama – občinstvo je pozvala, da si s kurenta odvežejo robce in jih kot metaforično breme nosijo do Aljaževega stolpa, kjer so jih privezali na stolp.

Dramaturginji projekta, ki je nastal pod mentorstvom profesorja Borisa Ostana, sta bili Nina Kuclar Stiković in Nika Korenjak. Direktorja fotografije sta bila Dare Sintić in Domen Ožbot. Intermedijska instalacija bazirana na dokumentaciji performansa pa bo na ogled v Fotopubovem projektnem prostoru oktobra 2021.