Sestavni del projekta Svoboda metropole/Freedom of Metropolis (2017–2022) je tudi knjiga Istanbul, Faces of Freedom (Istanbul, Obrazi svobode), ki jo podpisujeta Manca Juvan in Oto Luthar. Gre za zbirko fotografij in esejev, ki raziskujejo idejo svobode v urbanem okolju, so zapisali pri založbi ZRC, kjer je knjiga izšla lani. Razstavljene fotografije pa so nastale med letoma 2019 in 2021.

Lahko prestolnice še zmeraj veljajo za varen pristan?
Evropska mesta, ki so od visokega srednjega veka dalje veljala za prostor in pojem svobode, v novem tisočletju doživljajo nove prelomne spremembe. Metropole, med katere se uvršča tudi Carigrad oziroma Istanbul, so še do pred kratkim veljale za tako rekoč varen pristan vseh, ki so imeli željo po umiku od rigidnega tradicionalnega načina življenja ali so bežali pred političnim preganjanjem. A današnje dojemanje svobode urbanega priča o tem, da je mogoče svobodo omejiti tudi tam, kjer se je rodila, je ob razstavi zapisal Luthar.

Čeprav se je Carigrad "v zgodovino vpisal šele pod imenom Bizanc, je njegova vloga ostala enaka: še naprej in vse bolj se je razvijal v središče različnih svetov in kultur. Kot prostor neposrednega stika med celinami in civilizacijami je bilo mesto sposobno vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili. Iz azijskih Turkov, Sircev, Kurdov, Grkov, Bolgarov, Bošnjakov, Albancev, Rusov … celo Vikingov je oblikoval večplastno mešanico, ki se razteza prek naše domišljije – v evropskem pogledu izhajajoče iz ostankov orientalistične fantazije in zaradi katere je to mesto na Bosporski ožini izjemno posebno, če ne edinstveno," je še dodal Luthar, ki se v svojem raziskovalnem delu ukvarja predvsem z zgodovino zgodovinopisja in filozofijo zgodovine.

Oslovske vprege med novogradnjami
"Če bi morala izbrati eno stvar, bi to mogoče res bile vožnje s trajektom po Bosporju ali pa še dlje po Otokih princev. Tam je res nekaj magičnega," je povedala fotografinja za Televizijo Slovenija. Poudarila je še lepe trenutke, ko "si v povsem urbanem, med steklenimi novogradnjami in stolpnicami ob hkratnem momentu z denimo z oslom ali konjem, nekdo pa na primer povsem ročno prevaža kavč". Po njenem mnenju je Carigrad še zmeraj stičišče kultur. Tudi sama je "fotografirala Ujgure, Sirce, ki so našli svoj novi ali pa začasni dom v Carigradu, veliko je tudi Irancev".

Razstava je nastala v produkciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Metelkova (MSUM). Na odprtju v Moderni galeriji je lutnjar Boris Šinigoj izvajal glasbo, v kateri se srečata Vzhod in Zahod.