Po podatkih evropskega združenja založnikov je zaradi pandemije v Evropi samo v prvi polovici leta izšlo 20.000 manj knjižnih naslovov v skupni nakladi 50 milijonov tiskanih izvodov. A podrobnejši pogled v podatke pokaže, da so, ne glede na korono, v nekaterih državah založništva v prvem polletju 2020 kumulativno imeli celo enake prodajne rezultate kot v enakem obdobju v letu prej.

Rüdiger Wischenbart, avstrijski svetovalec in publicist s področja kulture, je v uvodu opozoril, da je treba, ko govorimo o vplivu novega koronavirusa, upoštevati razlike med državami v smislu, ali gre za razvit ali razvijajoči se knjižni trg. Prav tako je treba upoštevati kupno moč prebivalstva. Opozoril je, da nekateri krize ne bodo preživeli, in poudaril, da bi se celotna knjižna veriga morala osredotočiti predvsem na kupca knjig.

Okroglo mizo, ki je potekala virtualno, je moderiral Miha Kovač, ki je predstavil podatke evropskega združenja založnikov na Švedskem, kjer knjižna branža v prvem valu epidemije ni utrpela tako hude škode kot marsikje drugje. Strokovnjak za trženjske analize knjižnih trgov Carla Carenha, ki deluje v Stockholmu, je pojasnil, da so sicer knjigarne, ki so med pandemijo ostale odprte, zaznale upad prodaje, se je pa povečala prodaja e-knjig in zvočnic.

V času zaprtja številni vzeli v roko e-knjigo
Izvršna direktorica založbe Beletrina Alma Čaušević je predstavila stanje v Sloveniji. Ob zaprtju vrat knjižnic je bil v prvem valu dostop do knjig mogoč le prek e-knjižnice oziroma Biblosa, kjer se je v samo treh ali štirih dneh število izposojenih knjig potrojilo in število uporabnikov podvojilo. V nekaj dneh je zacvetel tudi e-knjižni trg, saj so številni, ki so prej brali tiskane knjige, začeli bati e-knjige. Kar pa zadeva tiskane knjige, so pri Beletrini tudi v času korone zaznali podobne rezultate kot v letu pred covidom-19, za ker gre zasluga strategiji založbe, da se v zadnjih treh letih zelo posveča kupcem. Po besedah Alme Čaušević je bilo ključno, da so še naprej izdajali knjige in jih promovirali.

Pri nekaterih manjših trgih prodaja upadla za več kot 40 odstotkov
Eden vidnejših evropskih raziskovalcev založništva, Arunas Gudinavičius iz Litve, je predstavil izsledke študije o vplivih covida-19 na manjša evropska založništva, v kateri so obravnavali Litvo, Islandijo, Slovaško in Slovenijo. V študiji, pri pripravi katere je sodeloval tudi Kovač, so naredili dve anketi – eno v maju, drugo v avgustu. Kot kažejo rezultati, je prodaja vseh knjig na teh knjižnih trgih upadla. Skoraj polovica vprašanih je poročala, da jim je prodaja upadla za več kot 40 odstotkov, vsak tretji založnik pa je poročal o še večjem upadu. A kot je opozoril, je bilo opaziti tudi nekatere pomembne razlike med državami.

Treba bo razviti nove distribucijske kanale
Kovač je prepričan, da nas bodo spremembe, do katerih je na področju knjige privedla pandemija, spremljale še dolgo. Alma Čaušević pa meni, da so bralci začeli opažati pozitivne plati digitalnega okolja, zato morajo tudi založniki začeti razmišljati o izdajanju knjig iz nove, sveže perspektive. Po njenih besedah bodo morali poiskati drugačne poslovne modele in razviti nove trženjske strategije in distribucijske kanale.

Prihodnost je v digitalizaciji knjižnega trga
Rüdiger Wischenbart je med drugim opozoril, da se je v času epidemije kot problematična izkazala tudi distribucija knjig, zato bo po njegovem prepričanju treba v prihodnosti vlagati ne le v razvoj e-knjig in zvočnic, ampak tudi v razvoj distribucijskih verig, da bodo knjige lahko prišle do bralcev. Govorci prihodnost vidijo v digitalizaciji knjižnega trga. Dogodki, povezani s knjigo, bodo sicer ostali, ob njih pa bo obstajala digitalna realnost.

O prihodnosti knjižnih sejmov
Miha Kovač je sodeloval tudi v sejemskem spletnem pogovoru, na katerem so spregovorili o prihodnosti knjižnih sejmov in so svoje vizije sejmov predstavili založniki in poznavalci knjižnega trga. Kovač meni, da je najbolj smiselna rešitev sejem v fizični obliki, ki bi ponudil prostor za dogodke in srečevanja ob dodani izboljšani spletni platformi.

Obisk bo ostal isti, zmanjšal pa se bo obseg sejmov
Treba je ločiti dva tipa knjižnih sejmov, pravi. Eni so namenjeni predvsem strokovnemu občinstvu – mednje se uvršča denimo frankfurtski sejem –, drugi pa bolj bralcem in kupcem. V ta tip spada tudi Slovenski knjižni sejem. Oba tipa sejma bosta v prihodnosti po Kovačevih napovedih potekala v manjšem obsegu, saj se bo precej stvari selilo na splet, ne predvideva pa manjšega obiska. Po njegovem mnenju so pomembni tudi neformalni stiki ter druženje in srečevanje, česar spletna izvedba ne mora ponuditi.

Oblikovati bo treba zgolj specifično različico
Po besedah predsednika upravnega odbora sejma Zdravka Kafola opravlja SKS nalogo integratorja znotraj zelo raznovrstnega založniškega prostora, saj zbere okoli 90 odstotkov celotne panoge. Kot je poudaril, se pred letošnjo izvedbo niso spraševali, ali sejem bo, le, kakšen bo. Ne želijo namreč izgubiti občinstva. Spomnil pa je, da so po marčevski odpovedi londonskega knjižnega sejma začeli razmišljati najprej o hibridni obliki, ki jo je kot prvi predstavil sejem v Šanghaju, po avgustu pa je postalo jasno, da bo treba oblikovati zgolj spletno različico.

Zamida: Koncept častne gostje postaja z leti vse kompleksnejši
Pred kratkim razrešena direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida je spregovorila o Sloveniji kot častni gostji na frankfurtskem sejmu, kar se je zamaknilo za leto dni, na leto 2023. Čeprav bo najverjetneje sejem takrat potekal v fizični obliki, pa je vseeno treba razmišljati, na kakšen način, verjetno hibridni, se bo Slovenija predstavila. Kot je pojasnila, z leti zasnova častne gostje postaja vse kompleksnejša.

"Recept za katastrofo, ki se bo sprevrgla v blamažo"
Pri tem je poudarila, da bo moral načrt poskrbeti za prepoznavnost slovenske knjige, literature in avtorjev, Kovač pa je izrazil bojazen, "da smo že pozni". Sprašuje se, "kdo se sploh ukvarja s tem", in se boji, "da bomo predstavili tisto, kar se nam zdi fino, namesto tistega, kar bo zanimivo za tujo javnost". To označuje "kot recept za katastrofo, ki se bo sprevrgla v blamažo".
Tina Popovič iz Zavoda Divja misel, ki vodi pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, je spregovorila še o dveh manjših knjižnih sejmih, ki so ju postavili pred kratkim – o spletnem knjižnem sejmu Sejem s kavča in poznejšem Sejem na zraku. Prvega, spletnega, se je, kot je poudarila, v štirih dneh "udeležilo" 12.000 ljudi. Prav veliko število ljudi na spletnih sejmih je izpostavil tudi Kafol, ki meni, da lahko knjižno dogajanje tako pride "v vsako slovensko vas".

Govorci so se dotaknili še kupovanja avtorskih pravic na sejmu. Vsi so poudarili, da Slovenski knjižni sejem nikoli ni bil mišljen kot sejem za kupčevanje s pravicami. V Sloveniji se s tem, kot je povedala Zamida, ukvarjajo uredniki in založniki zunaj sejma, se pa letos v primerjavi s preteklimi leti bolj sklepajo pogodbe z že vzpostavljenimi stiki, in ne toliko na novo, je dodala.