Foto:
Foto:
Nobelova nagrada za književnost

Romane J. M. Coetzeeja odlikujejo dovršena zgradba, duhoviti dialogi in analitična odličnost, je v obrazložitvi deset milijonov švedskih kron vredne nagrade zapisala akademija. Nagrado bodo po tradiciji podelili 10. 12., na dan smrti ustanovitelja sklada Alfreda Nobela.

J. M. Koetzee, ki živi in ustvarja v Avstraliji, je objavil približno pol ducata romanov, nekaj knjig esejev in kratkih zgodb. Za uspešno pisanje so ga že dvakrat nagradili s prestižno bookerjevo nagrado, in sicer leta 1983 in 1999 za deli The Life and Times of Michael K oziroma Disgrace. V slovenščini pa lahko prebiramo V srcu dežele v prevodu Jureta Potokarja in Sovražnika v prevodu Jožeta Stabeja.

Letošnji nominiranci za Nobelovo nagrado za književnost
Švedska akademija izbira dobitnika v strogi tajnosti, za favorite pa so bili poleg Coetzeeja še Portugalec Antunes, Američan Philip Roth, sirski pesnik Ali Ahmad Said, znan kot Adonis, idr. Lani je to prestižno nagrado prejel madžarski pisatelj Imre Kertesz.

Izbiranje lavreatov za Nobelovo nagrado
Lavreate lahko za Nobelovo nagrado imenujejo člani švedske akademije in drugih akademij, univerzitetni profesorji jezikoslovja, književnosti in sorodnih disciplin ter prejšnji dobitniki Nobelovih nagrad. Poseben odbor, ki skrbi za izbor primernih kandidatov, posreduje od 15 do 20 izbranih imen švedski akademiji, odbor pa nato med odobrenimi kandidati izbere pet favoritov. Do oktobra člani akademije preberejo njihova dela, končni dobitnik mora prejeti najmanj polovico vseh glasov članov.

Rowlingovi se ni izšlo
Od tega strogega postopka ne odstopajo, tako da slavna avtorica Harryja Potterja Rowlingova v nobenem primeru ni mogla biti imenovana, čeprav so si njeni oboževalci za to zelo prizadevali in v ta namen akademiji poslali več kot sto pisem.

Najmlajši dobitnik doslej je bil leta 1907 42-letni Rudyard Kipling, najstarejši pa leta 1902 84-letni Mommsen. Edini književnik, ki je prostovoljno zavrnil prestižno nagrado, je bil leta 1964 francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre, leta 1958 pa je sovjetska vlada prisilila Borisa Pasternaka, da nagrade ni sprejel.