Foto:
Foto:
J. R. R. Tolkien, Gospodar prstanov
Bratovščina prstana, prvi del filmske trilogije

Kraljeva vrnitev
Tudi Kraljevo vrnitev, ki je v knjigarnah dostopna že od 24. 6., je tako kot prva dva dela trilogije prevedel Branko Gradišnik. Ta se je pri prevodu opiral na izrecne želje pokojnika in njegovih dedičev glede tega, kako je treba interpretirati težavna mesta, ki so vsa po vrsti povezana z nomenklaturo.



Gospodar prstanov kot filološka raziskava
Seveda pa Tolkien niti ni pričakoval takšnega uspeha in tolikšnih prevodov svoje trilogije. Po besedah pisca spremne besede h Kraljevi vrnitvi Jana Jone Javorška bi bil prav gotovo presenečen nad evforijo, ki jo je vzbudila njegova knjiga. Kot preučevalec stare angleščine je Gospodarja prstanov namreč razumel predvsem kot filološko raziskavo, ki naj bi poskrbela za zgodovino vilinskih jezikov.

Avtor spremne besede, Jan Jona Javoršek, je na današnji tiskovni konferenci povedal še, da je sloviti J. R. R. Tolkien Gospodarja prstanov pojmoval kot ep in ne kot žanrsko fantazijsko literaturo, kakor delo opredeljujemo danes.

Hobiti, vilini, ljudje in magični prstan
Trilogija Gospodar prstanov pripoveduje o pisani druščini hobitov, vilinov, škratov in ljudi, ki se bojuje proti temnim silam, ki si želijo podrediti svet. Osrednja oseba je hobit Frodo, ki je podedoval zlati prstan. Ta prinaša moč, s katero si lahko podrediš svet, zato ni čudno, da se ga želijo polastiti temne sile.

Zadnje del trilogije prinaša konec zgodbe. Poleg tega pa ponuja tudi letopise kraljev in vladarjev, rodovnike hobitov in zemljevide tretjega sveta, šajerski koledar, obrazložitev črkopisa, pa tudi imenska in stvarna kazala, ki bodo ljubiteljem tretjega sveta olajšala razumevanje Tolkienove zapletene epopeje.

O Tolkienu tudi Gradišnik
Pri Mladinski knjigi pa za konec leta napovedujejo še knjigo Branka Gradišnika Gospodar prstanov od A do Ž. V njej bo avtor predstavil vse zapletene jezikoslovne in družinske povezave, ki si jih je zamislil Tolkien.

Čas za branje le še do konca leta
Vsi ljubitelji Tolkienovega fantazijskega sveta, ki knjige še niso prebrali v angleščini, imajo le še slabih pet mesecev časa, da preberejo 592 strani. Kajti v začetku letai, le dan po začetku rednega predvajanja v ZDA in le kakšen teden po svetovni premieri, na slovenska platna prihaja tretji del sage, ki jo je na filmsko platno prestavil režiser Peter Jackson.
Neskončna zgodba Michaela Endeja
V zbirki Srednji svet je poleg Kraljeve vrnitve izšel tudi mladinski fantazijski roman Neskončna zgodba.

Umetelno zgrajen roman nemškega pisatelja Michaela Endeja govori o nerodnem dečku Baltazarju Bastijanu Buksu, ki vstopi v knjigo in zaživi v njej. Tako se dve zgodbi, ki jima sledimo od začetka, torej zgodba dečka v realnem svetu in zgodba v knjigi, prepleteta in združita v eno.

Pripoved o deželi Fantazija, ki jo ogroža Nič, je avtor obogatil s pravljičnimi opisi mest, dežel in bitij. Roman, ki je v originalu izšel leta 1979, v Sloveniji pa smo prvi prevod dobili leta 1987, je prevedel Janez Gradišnik.