Na več prizoriščih, med drugim tudi v že omenjeni cerkvi, cerkvi sv. Nikolaja v Litiji, na gradovih Rajhenburg, Pišece in Sevnica ter v kapiteljski cerkvi v Novem mestu se je v približno dveh mesecih zvrstilo več kot 30 koncertov in drugih dogodkov.

Festival je bil razdeljen v tri sklope: Klasikaa, Akadema in Evromreža. Klasikaa je v Brežicah, Kostanjevici in Mokricah gostila deset osrednjih koncertov. Evromreža pa je bila priložnost za še dodatnih 18 nastopov mladih umetnikov iz Češke, Poljske in Italije; predstavili so se na številnih slovenskih gradovih in cerkvah.

Ramovš: Projekt Gallus v tudi v prihodnje
Vrhunec koncertov stare glasbe je bil projekt Gallus, pri katerem sodelujejo posebej izbrani glasbeniki iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Katalonije, Madžarske, Švice, Španije in Velike Britanije. Po besedah Klemna Ramovša, direktorja festivala, bodo omenjeni projekt nadaljevali tudi v prihodnje.

Letos veliko novosti
Novost festivala stare glasbe so bili raznovrstni literarni, glasbeni in filmski dogodki, na katerih so se predstavili znani slovenski ustvarjalci. Novo na festivalu so tudi mednarodni mojstrski tečaji s sklepnim koncertom študentov in profesorjev.

Festival se je začel s koncertom mladih talentov iz Češke, na prireditvi Od včeraj za jutri pa so se izkazali učenci in učitelji osnovne šole Brežice. Zavod Ars Ramovš je načrte in pogdele že usmeril v naslednjo, osmo sezono Skupine Festival Brežice, je še pojasnil Klemen Ramovš.