SLOVENSKA FILHARMONIJA V CANKARJEVEM DOMU

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 25. 9. ob 19.30 koncert orkestra Slovenske filharmonije s solistoma Maksimiljanom Strmčnikom (orgle) in Majo Cerar (violina), ki bo 26. 9. ob 20.03 tudi odprl Svetovne glasbene dneve 2003.

Program bo zaznamovala predvsem sodobna glasba. Izvedli pa bodo dela danskega skladatelja Petra Bruuna Manevand Skinner, Primoža Ramovša Organofonia, Johna Zorna Contes de Fees in Arthurja Honeggerja Simfonija št. 5 (Di tre re).

Solista
Pod taktirko Reneja Gulikersa se bosta z orkestrom Slovenske filharmonije na koncertu, ki 25. 9. velja tudi za modri abonma, predstavila priznana slovenska umetnika.

Skladatelj, organist, čembalist in pedagog Maksimiljan Strmčnik je član ansambla Trio barocco forte in sodeluje s številnimi slovenskimi poustvarjalnimi umetniki in ansambli. Za svoje skladateljsko delo je leta 1989 prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 1999 Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev.

Maja Cerar je diplomirala v Zürichu na Visoki šoli za glasbo in gledališče Wintherthur, magisterij in doktorat pa je naredila na univerzi Columbia v ZDA, kjer danes tudi živi in poučuje. Po uspešnem debutu v rojstnem Zürichu leta 1991 je koncertirala s številnimi orkestri, na mednarodnih turnejah pa se je predstavila s solističnimi in komornimi recitali.

Program zaznamujejo sodobni skladatelji
Danski skladatelj Peter Bruun je študiral filozofijo na univerzi v Aarhusu, kompozicijo pa zasebno pri Nielsu Marthinsenu. Pozneje je študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Aarhusu, kjer je leta 1996 tudi diplomiral. Njegovo izhodišče je predvsem glasbena resničnost v vsej svoji današnji raznolikosti: od klasične glasbe do rocka in popa ter glasbe različnih kultur.

Primož Ramovš, eden najpomembnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja, je študiral klavir pri Antonu Ravniku in kompozicijo pri Slavku Ostercu na ljubljanski akademiji za glasbo, kjer je leta 1941 diplomiral. Leta 1945 se je zaposlil v knjižnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti in bil njen vodja od leta 1952 do leta 1987. Leta 1983 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in istega leta prejel tudi Prešernovo nagrado. Kot skladatelj je sprva sledil neoklasicističnim vzorom evropskih klasikov 20. stoletja, postopoma pa se je vse bolj obračal k ekspresionizmu ter začel prodirati na področja bitonalnosti, atonalnosti, dodekafonije in serialne glasbe.

Ameriški skladatelj in saksofonist John Zorn (1953) je študiral saksofon in kompozicijo na Webster College v St. Louisu. Najprej je navdih črpal iz ameriških inovatorjev (Ives, Cage, Carter in Partch) ter evropske tradicije (Berg, Stravinski, Boulez in Kagel) nato pa eksperimentalnega rocka in jazza, pa tudi avantgardnega gledališča, filma, umetnosti in literature.

Arthur Honneger je pripadal skladateljski skupini Les Six, ki je v dvajsetih letih 20. stoletja delovala na pariškem Montparnassu, Simfonija št. 5 s podnaslovom Di tre re je nastala decembra 1950. Izraz di tre re se nanaša na zaključni ton vsakega od treh stavkov – ton d. Ta simfonija, ki je njegova zadnja, zveni kot tragično občutje življenja, kot zavedanje zadnjih stvari v človeškem življenju.