Taufer, ki je z ansamblom PDG-ja že pripravil Beckettovo delo Konec igre, je tragikomično igro Čakajoč Godota prenesel v sredozemsko okolje.

V tržaško-kraško narečje je delo v prevodu Aleša Bergerja prestavil Danijel Malalan, Vito Taufer pa je poleg režije poskrbel tudi za scenografijo in kostumografijo.
V igri, ki jo je Beckett zasnoval že leta 1948, prvič pa je bila uprizorjena leta 1953 v Parizu, si absurdni dvojni par (Iztok Mlakar, Radoš Bolčina, Ivo Barišič in Primož Pirnat) na burlesken in tragikomičen način prizadeva, da bi čakanje Godota dobilo nekakšen smisel.

Koprodukcija in poletna ambientalna postavitev
Predstava po kultni igri irskega dramatika je nastala v koprodukciji PDG-ja in Primorskega poletnega festivala, v okviru katerega je bila poleti tudi premierno uprizorjena kot ambientalna postavitev na sečoveljskih solinah.