Razstavo na Blejskem gradu je postavil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled. Po besedah vodje projekta nove razstave Alenke Miškec iz Narodnega muzeja Slovenije je muzej prvo razstavo na tem gradu postavil že leta 1957. Postavitev je v skladu s takratnimi standardi prikazovala grajski ambient, a brez predmetov iz samega gradu. Ta je bil namreč po vojni povsem opustošen in napol porušen, zato je muzej za razstavo prispeval svoje predmete.

Smernice priporočajo menjavo na vsakih od pet do deset let
S temeljitejšo obnovo Blejskega gradu v letu 2008 je nastopil tudi čas za novo stalno razstavo, ki je imela povsem drugačen koncept. Namesto grajskim ambientom je dala prednost zgodovini Blejskega kota in gradu. Šele letos, torej po 17 letih, je grad dočakal novo stalno razstavo. Sodobne muzeološke smernice sicer priporočajo, da se stalna razstava zamenja vsakih od pet do deset let. Po besedah vodje projekta je nova razstava nekakšen hibrid med prvo in drugo: "V pritličju se posvečamo lokalni zgodovini, predvsem arheologiji, v prvem nadstropju pa bomo naslednje leto predstavili vlogo gradu."

Vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije Boštjan Laharnar je tudi idejni vodja razstave v pritličju. Bled z okolico je arheološko dobro raziskan in ima tudi več slavnih najdišč, zato imajo številni predmeti tudi osrednje mesto na razstavi. Postavitev je zasnovana kronološko od prvih sledov človeka na območju Blejskega kota in Grajskega hriba prek velikih zgodovinskih prelomnic do nastanka gradu pred več kot tisočletjem. Pri tem se kažejo materialni sledovi človeških prizadevanj – od lova na velike sesalce s konca zadnje ledene dobe in začetka kmetovanja do kovinarjev in rudosledcev železne dobe.

Najzgodnejši sadovi poselitve današnje Slovenije
"Presenetljive so novosti v povezavi z zakladnimi najdbami pozne bronaste dobe, med katerimi so tudi najstarejši zlati predmeti z območja današnje Slovenije," je povedal Laharnar. "Na razstavi srečujemo tiste najzgodnejše sadove poselitve – prvo kmetovanje, prvo metalurgijo, prvo izdelavo keramike," je dodal za Televizijo Slovenija.

Novo stalno razstavo so snovali dve leti in jo nato postavili v zgolj treh mesecih. Pred tem je za ustrezno pripravo prostora poskrbel Zavod za kulturo Bled, ki upravlja grad. Prenovili so parket, posodobili električno napeljavo, nadgradili ogrevalni sistem in prebelili stene. Poleg tega so restavrirali stavbno pohištvo, torej okna, vrata in naoknice, je povedala direktorica zavoda Lea Ferjan. Navedena dela so skupno stala 190.000 evrov.

Blejski grad letno obišče skoraj pol milijona ljudi in tako velja za eno najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji, zato so se postavitve nove stalne razstave lotili v dveh korakih, tako da je en del razstave vedno dostopen obiskovalcem. Med zaprtjem muzejske zbirke v pritličju na gradu so pripravili tri začasne tematske razstave.

Sorodna novica Krapinski pračlovek bo prvič povezal Blejski grad in Muzej krapinskih neandertalcev

Razstava, ki ni zgolj prikaz predmetov, temveč doživetje
Nova stalna razstava je za grad velika pridobitev – je modernejša in privlačnejša ter k raziskovanju vabi tudi mlajše obiskovalce, je še poudarila Lea Ferjan. Alenka Miškec pa je pojasnila, da razstava ni zgolj prikaz predmetov, temveč gre za doživetje. Poudarek je na interakciji, čustveni navezavi in osebnem doživljanju vsebine.

Nova razstava prinaša tudi posebno digitalno doživetje, saj se lahko obiskovalci z uporabo umetne inteligence spremenijo v pripadnike ljudstev, ki jih na razstavi zastopajo lutke, in sicer Romanka, Gotinja, Langobard ter slovanska družina. "To so bili skromni prebivalci s skromno materialno kulturo, pa vendar so prišli in ostali ter nam prinesli tisto še danes največje bogastvo, to je naš jezik," je za Televizijo Slovenija poudaril Laharnar.

Zasnova razstave prav tako upošteva raznoliko občinstvo, med katerim je tudi veliko obiskovalcev iz tujine, saj vključuje različne starostne skupine, jezike in kulturna ozadja. Med avtorji razstave so še Jure Kusetič, Petra Bolha, Urša Pajk, Blaženka First in Mateja Kos Zabel iz Narodnega muzeja Slovenije, ob njih pa še Ariana Furlan Prijon in Barbara Bogataj Kokalj.

Drugi del razstave, ki ga bodo postavili v prihodnjem letu, bo posvečen tisočletni sagi tega gradu. "Vse te vloge gradu bomo predstavili, vendar ne z interierji, ki se žal niso ohranili, predstavili pa jih bomo na privlačen ambientalen način," je še za TV Slovenija napovedala Alenka Miškec.