Murska Sobota je multikulturno mesto na področju stičišča treh držav, le nekaj minut stran od Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Mesto ima dolgo tradicijo sobivanja Slovanov, Germanov in Madžarov, zato njegov kulturni utrip temelji na strpnosti med različnimi verami in etničnimi skupinami. Mesto na sopotjih v vsebinah prestolnice kulture skriva iskreno ustvarjalnost in energijo, ki jo mestu in njegovim prebivalcem daje kulturno sožitje, še posebej z domačimi Romi.

Paradni konj pomurske kulture je literatura, ki je v slovenski književnosti ustvarila in še ustvarja globoko sled v vseh svojih zvrsteh. Iz Prekmurja je tudi veliko pomembnih likovnih ustvarjalcev, predvsem krajinarjev, kar tudi nekaj pove o očarljivosti te – na desnem bregu Mure vinorodne in na levem bregu ravninske – pokrajine. V letu 2011 je Murska Sobota dobila prenovljeno večnamensko gledališko in koncertno dvorano Gledališče Park, s katero si mesto utrjuje položaj regionalnega centra, obenem pa stavba ohranja izjemno arhitekturo slovenske moderne.

Poleg literarnih dogodkov bo leto evropske prestolnice kulture v partnerskem mestu Murska Sobota proslavila med drugim tudi z glasbo – manjkal ne bo seveda niti prekmurski godec Vlado Kreslin – in razstavo del enega najbolj znanih slovenskih ilustratorjev in striparjev, Mikija Mustra, rojenega prav v Murski Soboti. Krajše predstavitve nekaterih zanimivejših dogodkov v prekmurski kulturni prestolnici leta 2012 predstavljamo spodaj.

ODPRTJE EPK-ja V PARTNERSKEM MESTU MURSKA SOBOTA; 4.  FEBRUAR
Gledališče Park

V dvorani Park v Murski Soboti bo potekala tridelna slavnostna prireditev. Prvi del predstavlja prikaz desetih triminutnih video filmov, ki predstavijo vse projekte EPK-ja (že izvedene in načrtovane), naslednji zajema nastop orkestra (30 godalcev), ki se navdihuje v prekmurski ljudski glasbi in se z videofilmi povezuje v zaokroženo celoto. Tretji segment pa predstavljajo videoportreti nagrajencev ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev nagrad.


KROŽIŠČA; 16. JANUAR–19. DECEMBER
Različne lokacije

Plastike in spomeniki imajo v javnem prostoru dolgo zgodovino, ki jo vsak čas zaznamuje po svoje. Danes – po zatonu državnih naročil za spomenike narodnoosvobodilne vojne – tovrstna umetnost oživlja z novimi trendi. Predstavlja se s parolo "umetnost za ljudi". Javna plastika se naseljuje na urbane površine, ki so nastale z novimi načini mestnega življenja. To je vedno bolj skrčeno na "potovanja" med spalnimi, upravnimi, rekreacijskimi in nakupovalnimi predeli mesta. In ljudje danes več kot včasih gledamo skozi avtomobilske šipe. Ceste, ki omogočajo pretočnost, so dobile poseben pomen. Njihova krožišča so postala novi mestni "trgi", nova srečevališča, pravzaprav mimobežišča ljudi. Kot taka so zanimiva za umetnike in njihove umetniške zamisli. Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije jih bo udejanjilo v obliki slikarskokiparskih eksponatov na treh krožiščih v Murski Soboti.


NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI; 23. JANUAR–19. DECEMBER
Različne lokacije

Novi gledališki izzivi bodo s temeljito premišljenim izborom najkakovostnejše gledališke produkcije slovenskega prostora novi soboški oder zapolnil z dogodki, ki bodo "stari" publiki odprli nove gledališke horizonte, hkrati pa pritegnili, očarali in prevzeli novo publiko, ki z gledališčem doslej ni imela stika, predvsem mlade. Projekt išče najkakovostnejše gledališke predstave, ki ponujajo presežek v vsaj enem segmentu gledališkega dogodka in s tem odpirajo nove gledališke horizonte, kot so vrhunske igralske kreacije in prodorne in lucidne režiserske poetike.


SLEDI PANONSKIH MUZ; 1. FEBRUAR–19. DECEMBER
Različne lokacije

Osnovna ideja projekta z naslovom "Sledi panonskih muz" so kiparske celopostavne upodobitve devetih bronastih muz v naravni velikosti. Muze bodo razporejene po Murski Soboti na izbranih zgodovinsko pomembnih točkah tako, da bodo lahko s svojimi vsebinskimi konotacijami obiskovalcem razgrinjale nekatera manj znana zgodovinska dejstva, ki pa so bila za razvoj Prekmurja zelo pomembna ali celo ključna. Oživljale bodo spomine in tako opominjale na preteklost, ki je ne smemo pozabiti, saj brez nje ne bi bilo sedanjosti in ne bo prihodnosti. Zgodovinski spomin pa je ključnega pomena tudi za optimalno preudarno ravnanje v prihodnosti. S takšno postavitvijo kipov v naravni velikosti, ki bodo imeli v svoji bližini še manjše bronaste figuralne kompozicije s konkretnejšimi zgodovinskimi detajli, bo mesto Murska Sobota dobilo možnost za predstavitev nekaterih že pozabljenih ali premalo poudarjenih zgodovinskih dejstev.


MOJE MESTO; 29. FEBRUAR–31. OKTOBER
Središče mesta

Projekt Moje mesto združuje štiri vsebinsko povezane projekte, in sicer City Marketing, naravno dediščino mesta, izdajo nujno potrebne monografije Mestne občine Murska Sobota in zaznamovanje arhitekturne dediščine mesta, posebej domačega arhiteka Franca Novaka. Murska Sobota postaja napredna in v prihodnost usmerjena skupnost, ki želi ohraniti kulturno in naravno dediščino ter identiteto za prihodnost in zagotoviti, ob omogočanju visokega standarda kakovosti življenja in bivanja, svojim prebivalcem trajnostno rast in razvoj. Projekt bo vnašal dogodke v osrednji mestni park in prinaša mestu pomembne osebne, družbene, sociološke, okoljske in ekonomske priložnosti in koristi. Programi v parkih in rekreacijskih sistemih v mestu bodo oblikovali spodbudno in pozitivno zeleno in družbeno infrastrukturo kakovostnega življenja in bivanja v mestih. Obnovljene zelene površine omogočajo rekreacijske športe, družabne dogodke, druženje prebivalcev, praznovanja, učenje v naravi in miru, nove stike, osebno rast, sprostitev, obnovo, igro in fizično ter duševno kondicijo. Kulturna dediščina (mestni grad in kulturni spomeniki), habitati in zgodovina v parke vraščajočih se mestnih središč pa bodo omogočili dogodke, delavnice, učenje, spoznavanje, identiteto, turistični razvoj. Sočasno se bo mesto s pozitivnim pristopom lotilo boja proti vandalizmu in različnim odvisnostim.


MIKI MUSTER, ZBIRKA IZ MUZEJA KONKRETNE UMETNOSTI INGOLSTADT, FROM PAGE TO SPACE/OD STRANI DO PROSTORA; 2. APRIL–19. DECEMBER
Galerija Murska Sobota

Pregledna razstava v Murski Soboti rojenega Mikija Mustra bo prva retrospektiva raznolikega in obsežnega opusa ustvarjalca, ki ni bil zgolj stripar, temveč tudi avtor mnogih ilustracij, ki so v slikanicah, reklamnih spotih in na mnogih izdelkih splošne uporabe zaznamovali vsakdan otrok in odraslih v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Poleg ilustracij iz slikanic Medvedek Neewa, Lupinica, Čebelica Maja, Stezosledec, Snežak in drugih so se nam v spomin zapisali tudi stripovski junaki Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja, trije legendarni zajčki iz animiranega spota CikCak, ovitki za bonbone visoki C in žvečilke čungalunga ... Razstava tako ne bo samo predstavitev življenjskega opusa Mikija Mustra, temveč tudi prostor obujanja polpreteklih življenjskih navad.

Razstava "Izbor iz muzeja konkretne umetnosti" bo ena izmed dveh, s katerima bo Murska Sobota v letu 2012 predstavila dela velikanov svetovne likovne umetnosti dvajsetega stoletja. Joseph Albers, Hans Arp, Max Bill, Victor Vasarely, Szizuko Yshikawa in drugi so ključni predstavniki dadaizma, konstruktivizma, pop arta, konkretne umetnosti in drugih sodobnih umetniških praks. Razstavljena dela prihajajo iz ene najpomembnejših evropskih zbirk tovrstne umetnosti, zbirke konkretne umetnosti v Ingolstadtu.

"From Page to Space" ali "Od strani do prostora" bo razstava velikih svetovnih imen likovne umetnosti 20. stoletja, ki je ne smemo zamuditi. Zajemala bo avtorje od Marchela Duchampa do Damiena Hirsta. Predstavljeni bodo vsi najvidnejši predstavniki raznih slogov, ki so zaznamovali likovno zgodovino v razburljivem preteklem stoletju. Na ogled bo 100 del papier mache, ki so jih ob že omenjeni dvojici ustvarili Jean Dubuffet, Roy Lichtenstein, Andy Warhol, Christo, Sol LeWitt, Gilbert & George, Jörg Immendorff, Andreas Gürsky, Kate Haring, Pipilloti Rist in številni drugi. Prihajajo iz ene najuglednejših evropskih zbirk, Raziskovalnega centra za publikacije umetnikov bremenskega Muzeja moderne umetnosti Weserburg. Zasnoval jo je mednarodno uveljavljeni kustos Guy Schraenen. Predtem bo razstava na ogled v omenjenem muzeju v Bremnu in v Muzeju Serralves v Portu na Portugalskem.


PREJK 12; 30. APRIL–19. MAJ
Različne lokacije v Murski Soboti, Slovenska ulica, tovarna Mura

Prejk 12 skrbi za večpredstavnostno predstavitev Prekmurja, ki bo na različnih lokacijah potekala skozi vse leto. Prebivalce Prekmurja bo s prepletom preteklosti in sedanjosti ter tradicije in sodobnih gibanj seznanjala z novimi razsežnotmi uporabe prostora. Hrbtenico projekta tvori sodobna glasba oziroma glasbeni izrazi, ki bodo združevali tradicionalne prijeme popularne glasbe, okoliške zvočne podobe in sodobna glasbena orodja. Glasbeni izvajalci bodo redefinirali umetniške prakse domačega prostora in jih na svež način podali obiskovalcem festivala. Ti bodo Prekmurje spoznavali skozi večpredstavnostne predstavitve in prakse znotraj pokrajine, pripravili pa jih bodo različni domači in tuji avtorji. Dogodki bodo zaradi svoje nenavadnosti in s tehnološkimi in drugimi inovacijami še posebej zanimivi za mlade. Vsebinski sklopi bodo skladno s priložnostmi vsakokratnega letnega časa umeščeni v izbrana degradirana okolja, ki jih bodo tako začasno predrugačili.


DIALEKTA; 24.–27. MAJ
Različne lokacije

Festival narečne književnosti "Dialekta" je široko zasnovan projekt, ki okrog kulturnega vsebinskega ogrodja narečne književnosti naniza in umesti teme in dogajanja ekološke in turistične narave. Narečno književnost bo v letu 2012 povezal s tradicionalno ekološko pridelavo in pripravo hrane ter oboje stkal v kulturno-turističnoponudbo. Kulturno-ekološki festival bo na zelo širokem območju ob Muri, s številnimi lokacijami,  na nastopih pripovedovalcev in glasbenikov, na delavnicah, predavanjih in simpozijih, na družabnih večerih in strokovnih posvetih zbral široko paleto umetnikov, povezanih z živo ustvarjalnostjo v dialektih. Zaživela bosta lik Apolonije (kmetovalke in zeliščarice, potomke ženske, ki so jo v 18. stoletju v Radgoni zaradi poznavanja zdravilnih učinkov zelišč obtožili čarovništva), in Apolonijina pot kot model vključevanja ekoloških načinov pridelave in priprave hrane v kulturno-turistično ponudbo. V Pomurju in prestolniških mestih bo gledalce nasmejala večnarečna izvirna dramska igra Dobra klobasa more špricniti.


PACOV GLASBENI MAJ; 28. MAJ–1. JUNIJ
Lokacije po Murski Soboti, Beltincih, Lendavi, Moravskih Toplicah, Gradu, Monošterju, Veržeju

PACov glasbeni maj je festival s programsko ponudbo iz urbanega jedra, ki vključuje tudi mednarodno razsežnost in se razpenja preko meja matične domovine. Pod taktirko mag. Slavka Šuklarja gosti vrhunske glasbenike in koncerte klasične glasbe. V letu 2012 bo prvi del programa namenjen instrumentalnim mojstrskim delavnicam, ki bodo potekale po pomurskih glasbenih šolah. Drugi del festivalnega dogajanja zaokrožajo koncerti s številnimi uglednimi gosti – nastopili bodo prvi hornist Berlinske filharmonije Stefan Dhora z Godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, ki se bo predstavil s programom slovenskih del Antona Lajovica, Uroša Kreka, Nenada Firšta in drugih, ansambel Wiener Klang Kommune, mladi hrvaški pianist Danijel Detonja in beograjski ansambel Astor Piazzola.

SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJE; 1. JUNIJ–30. SEPTEMBER
Različne lokacije

Prvi slovenski roman v verzih Sprehajališča za vračanje avtorja Ferija Lainščka, ki je leta 2010 izšel pri založbi Nova revija, je obsežno literarno delo. Zgodba o prešuštvu in zločinu iz ljubosumja, v katero se vpletajo duhovi umrlih, lemurji in more, se odvija na tanki meji med nebom in zemljo, med dnevom in nočjo, budnostjo in sanjami, živimi in mrtvimi ter njihovimi duhovi, ki prehajajo iz enega v drug svet, iz onostranstva v tostranstvo in nazaj. Obsežna pesnitev obsega 39 poglavij, 93 spevov in 1854 verzov. Akademska slikarka Zora Stančič je prispevala 39 ilustracij in s tem zaokrožila simboliko števil 3 in 9, ki sta na svojevrsten način vključeni v zgradbo tega posebnega dela. Prevod dela v angleški in nemški jezik bo svet murskih ravnic približal širšemu evropskemu kulturnem prostoru in omogočil njegovo promocijo tudi zunaj slovenskih meja. Prevoda bosta natisnjena v samostojnih knjigah, prirejena pa bosta tudi za uporabo v elektronski obliki. Dodatno bo izdelan avdiozapis v slovenskem jeziku. Promocija romana v okviru MARIBOR 2012 Evropska prestolnica kulture bo potekala z branjem v živo (vzporedno branje v treh jezikih).


DIGITALNA KLASIKA; 2. JUNIJ
Grajsko dvorišče ali Trg kulture

Digitalna Klasika je glasbeni projekt skupine A la fetish, ki je na slovenskem glasbenem prizorišču poskrbela za svež veter. Dogodek združuje tisto, kar v akademskem glasbenem svetu velja za nezdružljivo: klasično in elektronsko glasbo. Na ta način združuje tudi različne generacije, saj bo avtorska glasba zanimiva tako za starejše, ljubitelje klasike, kot tudi za mlade, ki spremljajo elektronsko glasbo. Digitalna Klasika združuje ritme elektronske glasbe in zven godal. Skupaj z mladimi akademiki in njihovimi klasičnimi inštrumenti bodo nastopili mojstri mešalnih miz, pridružili pa se jim bodo tudi priznani gostje. Glasbeni del bodo nadgradili umetniški ambientalni plesalci, plesalci tanga.


SOBOŠKI DNEVI; 21.–25. JUNIJ
Mestni park, Gledališče Park, evangeličanska cerkev, rimskokatoliška cerkev

Srce festivala Soboški dnevi bo mestni park v Murski Soboti, ki se bo junija spremenil v prizorišče večplastnega kulturnega dogajanja za obiskovalce vseh starosti. Program bo zajemal klasično glasbo, zborovsko petje, romsko glasbo, kitarske in bobnarske delavnice, rokenrol, country, gothic metal, narodno-zabavno glasbo in druge zvrsti, ki jih bodo dopolnjevale gledališke predstave in glasbeni program za mladostnike in najstnike, ulična gledališča za odrasle, folklora (atraktivne skupine s Festivala Lent) in predstavitev tehnične dediščine. V okviru festivala bo organizator gostil tudi delegacije partnerskih in pobratenih mest, ki v sproščenem kulturnem, športnem in družabnem srečanju iščejo možnosti še intenzivnejših povezovanj na vseh področjih – v kulturi, gospodarstvu in še posebej turizmu.


OSVOBODITVENA VOJNA ZA PREKMURJE 1991; 21.– 30. JUNIJ
Nova večnamenska dvorana Gledališča Park

Osvoboditvena vojna za Prekmurje 1991 je dokumentarni film, ki ob 20. obletnici samostojne Slovenije osvetljuje pozabljena dogajanja med desetdnevno vojno. Posebno pozornost namenja ozaveščenosti ljudi in pripravljenosti države na samostojno pot. Vrednost filmu zvišujejo številna pričanja očividcev in tistih, ki so v času, ki ga film opisuje, zasedali poglavitna mesta in bili tako najtesneje povezani s takratnim dogajanjem in poznejšo usodo slovenske države.


MURSKE BALADE IN ROMANCE; 22. JUNIJ–10. JULIJ
Različne lokacije ob Muri, v središču Maribora in partnerskih mestih

"Murske balade in romance" se naslanjajo na tradicijo obmurske panonske glasbe in ljudske pesmi. Ta navdihuje slovenske glasbene in literarne ustvarjalce, da žlahtnijo in posodabljajo to dragoceno tradicijo, s čimer skrbijo, da ne zamre. Nastalo bo štirinajst novih avtorskih skladb, ki bodo s svojo izpovedno močjo, emocionalno živostjo, značilnim melosom in poetičnostjo bogatile slovensko kulturno zakladnico. Občinstvo jim bo lahko prisluhnilo tudi na koncertih, ki bodo zaradi skrbno izbranih prizorišč v obmurskih in drugih krajih zagotovo posebno in pristno doživetje. Ustvarjalci novih murskih balad in romanc so književniki (Vlado Žabot, Feri Lainšček, Vlado Kreslin, Dušan Šarotar, Milan Vincetič, Vlado Poredoš, Štefan Kardoš, Marko Kočar) in glasbeniki (Slavko Šuklar, Aldo Kumar, Andrej Misson, Boštjan Gombač, Tina Mauko, Boštjan Kranjc, Emil Glavnik, Dejan Berden, Urška Orlič, Roman Sarjaš, Tomaž Rauch).


MURA ODPRTO; OD 1. JULIJA DALJE
Galerija Murska Sobota

Murska Sobota si, ko išče svojo novo identiteto, želi postati mlado sodobno in odprto mesto. Vendar tega ne more narediti z izgubljenim ali uničenim spominom, s pozabo, brez generacijskih prehodov in brez civilnega angažiranja celotne skupnosti. Murska Sobota je bila najbolj mlado mesto od konca šestdesetih in do začetka osemdesetih let minulega stoletja, ko so jo naseljevali novi priseljenci iz regije, ki so v mestu dobili službo in stanovanje. In tu ne moremo mimo Mure – tovarne oblačil, ki je postala največja konfekcijska industrija v srednji Evropi, in to še vedno je. Mura je dajala delovna mesta, Mura je gradila stanovanjske bloke, zaradi Mure se je razvil avtobusni promet, Mura je gradila počitniška naselja in mnogim ponudila prvo priložnost doživetja počitnic na morju, Mura je dajala štipendije, Mura je povezovala s sodobnimi modnimi smernicami ... Mura je eden tistih socialnih okvirjev, ki se je tako ali drugače dotaknil vseh in iz katerega se da zgraditi vrsto novih razmislekov o lastni identiteti in razvojnih ciljih. V okviru razstave Mura odprto bo izšel poseben katalog o industrijski dediščini in kulturnem ter družbenem pomenu Mure.


SOBOŠKO POLETJE; 6. JULIJ–31. AVGUST
Trg kulture

Soboško poletje, glasbeno zrcalo sveta, bo s temeljito premišljenim izborom kakovostnih glasbenih zvrsti ter domačih in tujih glasbenih izvajalcev prebivalcem mesta in regije ponudilo za to okolje nove kulturne vsebine. Glasbeni presežki se bodo zvrstili v desetih zaporednih petkovih večerih. V spremljevalnem programu bo deset zaporednih sobotnih dopoldnevov namenjenih otrokom in mladostnikom, ki bodo lahko prisluhnili posebej zanje izbranim glasbenim ustvarjalcem in se z lastnim glasbenim ustvarjanjem širšemu občinstvu predstavili tudi sami.


OKO BESEDE; 1.–30. SEPTEMBER
Večnamenska kulturna dvorana

Predzadnji konec tedna v septembru se bodo na osrednjem slovenskem srečanju zbrali avtorji in založniki književnosti za mladino. Delovni shodi bodo tematizirali številna vprašanja s področja literarnega ustvarjanja in objavljanja. Šolsko polje, razmerja med vzgojnim in estetskim v pripovedništvu za najmlajše, likovna kultura slikanic, seveda tudi nova doba multimedije in popolnoma nova vloga knjige v korelaciji z drugimi mediji so osrednje teme, okrog katerih se bodo na predavanjih, tematskih dnevih in strokovnih posvetih napletalo vprašanja in vsakdanje izkušnje. Slovesni vrhunec – podelitev večernice, ugledne nagrade najboljšemu delu za mlade, ki je izšlo v letu 2012, bo dvignil "Oko besede" v enega osrednjih književnih dogodkov za vso kulturno javnost.


FRONT@ SODOBNEGA PLESA; 24. AVGUST–1. SEPTEMBER
Različne lokacije

Festival Front@ sodobnega plesa, ki ga organizira zavod Flota, je osrednji dogodek delovanja mreže Dance Explorations Beyond Front@, v kateri se povezujejo partnerske organizacije iz različnih evropskih držav. Beyond Front@ plesno raziskovanje si prizadeva za trajen stik med plesalci, koreografi, drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki in občinstvi predvsem na področju Srednje Evrope. Namen festivala Front@ sodobnega plesa je, da se Murska Sobota s svojo lego na stičišču pomembnih evropskih poti uveljavi kot stičišče kulturnih tokov in občinstva iz sosednjih držav (Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije). Festival se tako vzpostavlja kot referenčno presečišče ustvarjanja na področju sodobnega plesa v Srednji Evropi. Fronto sestavljajo trije osnovni programski sklopi: glavni program, ki vsebuje vrhunske plesne predstave, uprizoritve, projekcije in razstave; spremljevalni program, ki odpira festivalsko dogajanje v odprt javni prostor mesta in omogoča predstavitve mlade generacije plesnih ustvarjalcev; izobraževalni program s plesnimi delavnicami in predstavitvami izobraževalnih ustanov s področja sodobnega plesa.