Slovenski veleposlanik v Rimu in dve ministrstvi so pred kratkim problematizirali sodelovanje Moderne galerije pri razstavi Večje od mene, junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije, ki je v načrtu v italijanskem nacionalnem muzeju za moderno in sodobno umetnost MAXXI v Rimu.

Strokovni svet je v pismu izrazil obžalovanje in zaskrbljenost glede nastalega položaja, "ki že ogroža izjemno močno mednarodno identiteto Moderne galerije in s tem tudi ugled kulturne politike Republike Slovenije, tako regionalno (JV Evropa) kot svetovno".

Po njihovih besedah je ogroženo tudi uresničevanje javnega interesa v mednarodnih krogih vizualne umetnosti in že pripravljenih ali tudi že dalj časa nastajajočih prihodnjih javnih programov Moderne galerije, "pri katerih je poleg že vloženega, tudi večletnega, dela in strokovne avtonomije določenih predstavnikov njenega kolektiva nedvomno treba upoštevati posledice, ki jih je doslej in ki jih v prihodnosti še bo prinesla epidemiološka situacija, ki je prizadela prav vse države tega sveta".

Prepričani so, da je letošnji program Moderne galerije, tako strokovno kot organizacijsko, načrtovan prav s tem v mislih.

Sorodna novica Umetniki o aferi z razstavo v Maxxiju: "Nacionalistični diskurz je nevreden veleposlanikove misije"

Pismo sledi medijskim in drugim odzivom
Zapisali so, da njihovo pismo sledi medijskim in drugim odzivom, ki jih je sprožil članek v Mladini. Spomnimo: slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj je v depeši, ki jo je razkril tednik Mladina, nasprotoval razstavi Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije, predvsem zato, ker je projekt povezan s tematiko nekdanje Jugoslavije in ker ne predstavlja dosežkov slovenske umetnosti.

Kunstelj je v depeši problematiziral razstavo ob 30-letnici Slovenije, na ministrstvih za kulturo in zunanje zadeve pa so se strinjali, da razstava ne more biti del praznovanja obletnice ali programa slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. V Moderni galeriji so tedaj pojasnili, da o nasprotovanju veleposlanika razstavi niso bili obveščeni.

Današnje pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju so podpisali člani strokovnega sveta Moderne galerije Marko Jenko, Mladen Dolar, Breda Kolar Sluga, Sabina Povšič in Bojan Gorenec.

Na temelju primerjalne analize odločb
Ugotavljajo štiri stvari, in sicer na podlagi prejetih dokumentov, predvsem na temelju primerjalne analize odločb Ministrstva za kulturo RS, ki jih je Moderna galerija prejela za leti 2020 in 2021. Zadevata iste razstave, ki so bile od obeh svetov potrjene za leto 2020, a zaradi epidemije prestavljene.

Sorodna novica MZZ ogorčen nad vrednostnimi ocenami dela politike Kunstlju

Najprej izpostavljajo, da se je politika ustanovitelja, sledeč mnenju strokovne komisije ministrstva, popolnoma spremenila, čeprav se sestava strokovne komisije za področje vizualne umetnosti ni v celoti spremenila. "Tako je v odločbi za leto 2020 komisija povsem jasno podpirala zdaj konceptualno zanjo najbolj problematični razstavi."

Strokovni svet: Razstava v Rimu je izjemnega pomena
V nadaljevanju pišejo, da je razstava v Rimu izjemnega pomena, predvsem z vidika tudi regionalno kontekstualne predstavitve slovenskih umetnikov v tako ugledni instituciji kot z vidika njenega prenosa v Moderno galerijo za letošnjo jesen, saj prenos vsekakor pomeni diplomatsko in strokovno poglabljanje odnosa z MAXXI-jem. "Onemogočanje prijavljenega prenosa bi pomenilo celo ogrožanje javnega programa Moderne galerije v drugi polovici letošnjega leta, kar bi bil vsekakor precedens," so zapisali.

Strokovni svet pritrjuje temu, da je "negativni odziv (vsaj) predstavnika slovenske diplomacije v Rimu žal posledica očitne dezinformiranosti, neupoštevanja novih okoliščin zaradi epidemije in nenavadnega, za javnost lahko celo zavajajočega sklicevanja na tako pomemben državni jubilej, ki z razstavo ni bil že v izhodišču v ničemer povezan, saj je bila razstava načrtovana za leto poprej". Dodajajo, da je Moderna galerija že ničkolikokrat, tako z dekadnimi pregledi kot trienali, slovenski javnosti predstavila in predstavlja delo sodobnih slovenskih umetnikov in umetnic znotraj njene specifične vizije, s katero je sploh lahko prodrla v svet in tako uresničevala poslanstvo sodobnega državnega muzeja. Odzivi tujih medijev po njihovih besedah to jasno potrjujejo. "Vizija ima svojo zgodovino, a njenemu mednarodnemu razcvetu smo priče prav v zadnjih letih."

Strokovni svet se "nikakor ne strinja z insinuacijami, da je kuratorsko ali teoretsko sodelovanje s stroko in umetniki iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore in Makedonije v čemer koli del 'lažne kontinuitete' ali 'ustvarjanja vtisa organske celote'".

Moderna galerija: "okno na nekdanji Vzhod oziroma zlasti jugovzhodno Evropo"
Moderna galerija se je, kot pišejo, v preteklosti tega vprašanja dokazljivo lotevala zelo kritično in zgodovinsko v različnih perspektivah, o čemer priča prav njena močna mednarodna identiteta, ki temelji na tem, da Moderna galerija svetovni stroki za vizualno umetnost še vedno služi bolj kot nikdar prej, kot okno na nekdanji Vzhod oziroma zlasti v jugovzhodno Evropo. Obenem opozarjajo, da je sodelovanje s temi državami "tudi izjemnega strateškega pomena znotraj okvirov in smernic Evropske unije, kjer odločilno vlogo igra prav Republika Slovenija".

Sorodna novica Veleposlanik in ministrstvi nasprotujejo rimski razstavi umetnikov iz nekdanje Jugoslavije

Strokovni svet ugotavlja še, da so letošnja sredstva za Moderno galerijo nekoliko višja od prejšnjih, kar označujejo kot zelo pozitivno, zlasti z vidika evropskih sredstev, morebitnega prihodnjega vzdrževanja financiranja javnih zavodov na tej ravni in zaradi epidemije verjetno znova zanemarljivih lastnih dohodkov v letu 2021, kot so vstopnice.

Prepričani so, da se bo trenutna situacija razrešila, in sicer v dialogu, "ter da se bodo upoštevali intelektualna avtonomija, že doseženi visok regionalni in širše mednarodni simbolni kapital in vsekakor pogoji dela, v tem primeru predvsem strokovnega dela kolektiva Moderne galerije".