Danes so tako v njej dela številnih uveljavljenih umetnikov in umetnic, tudi štirih, ki jih predstavljajo v prvi knjigi z deli iz zbirke – Tince Stegovec, Adriane Maraž, Metke Krašovec in Zore Stančič.

Zora Stančič na področju grafike v razširjenem polju raziskuje razmerje med klasičnimi in digitalnimi tehnikami. Zanima jo predvsem grafika, ki se širi v druge medije, kot so animacija, prostorska postavitev, javni prostor in knjiga umetnika, kjer ustvarja hibridna dela z različno vsebino. Foto: ALUO
Zora Stančič na področju grafike v razširjenem polju raziskuje razmerje med klasičnimi in digitalnimi tehnikami. Zanima jo predvsem grafika, ki se širi v druge medije, kot so animacija, prostorska postavitev, javni prostor in knjiga umetnika, kjer ustvarja hibridna dela z različno vsebino. Foto: ALUO

Gre za največjo zbirko grafičnih del daleč naokoli, je dejala Nadja Zgonik, vodja projekta, ki spada v sklop praznovanje 80-letnice ALUO-ja. Ob tej priložnosti so na Rektoratu Univerze v Ljubljani (UL) odprli razstavo Avtorice v e-knjigi 100 študentskih grafičnih listov predstavnic ljubljanske grafične šole: Tinca Stegovec, Adriana Maraž, Metka Krašovec in Zora Stančič: iz Umetniške zbirke UL ALUO. Razstava torej zaokroža pilotni projekt predstavitve del iz umetniške zbirke ALUO-ja.

V središču razstave so dela, procesi in postopki, ki so jih izpeljali v multidisciplinarni skupini študentk in študentov v drugi polovici leta 2024 na ALUO-ju. Cilj pilotnega projekta je bil izid e-knjige, ki predstavlja dela iz Umetniške zbirke UL ALUO, katere središče je zbirka študentskih grafik, ki danes šteje že skoraj 85.000 del.

Projekt je vodila Nadja Zgonik, koordinator je bil Gregor Kokalj, svetovalec za področje grafike Admir Ganić, razstavo pa so zasnovali študentke in študenti ALUO-ja z oddelkov za oblikovanje vizualnih komunikacij, restavratorstvo in slikarstvo.

Adriana Maraž (1931–2015), ki jo je prepoznala tudi tujina, je v svojih delih uporabljala in kombinirala različne tehnike globokega tiska, kot so jedkanica, akvatinta, rezervaš, vernis mou, chine colle in sočasno visoko ter globoko odtiskovanje, ki kažejo vsestranskost in večplastnost njenega umetniškega izražanja. Foto: ZDSLU
Adriana Maraž (1931–2015), ki jo je prepoznala tudi tujina, je v svojih delih uporabljala in kombinirala različne tehnike globokega tiska, kot so jedkanica, akvatinta, rezervaš, vernis mou, chine colle in sočasno visoko ter globoko odtiskovanje, ki kažejo vsestranskost in večplastnost njenega umetniškega izražanja. Foto: ZDSLU

Kot so sporočili iz ALUO-ja, je umetniška zbirka sicer začela nastajati leta 1946, eno leto po ustanovitvi akademije. Ker je to njen najpomembnejši del, povezan z začetki akademijskega poučevanja, so se odločili, da predstavitev začetka sistematičnega urejanja Umetniške zbirke UL ALUO začnejo z medijem grafike.

S prvo e-knjigo (po zgledu omejenih grafičnih izdaj jo spremlja tudi deset tiskanih izvodov knjige) so se posvetili najpomembnejšim grafičnim ustvarjalkam, ki so študirale na akademiji, in so bile vključene v grafično gibanje, poznano pod pojmom ljubljanska grafična šola. To je Ljubljano povzdignilo med svetovno pomembne grafične centre. Besedna zveza je bila od začetka 70. let 20. stoletja dalje sinonim za odličnost, tehnično izbrušenost, natančno izdelavo grafičnih listov in lastnoročno tiskanje, kar je v veliki meri sooblikovala prav ALUO.

Za predstavitev ustvarjalk z orisi njihovih ustvarjalnih osebnosti in razčlembami grafičnih del so se odločili zato, da bi to izrazito manjšino v preteklih zgodovinskih obravnavah tokrat postavili v glavno vlogo. Poudariti so želeli njihovo odličnost, s katero so presegale svoje kolege tako po tehnični plati kot po inventivnosti. Rezultat projekta je kot primer povezovanja med umetnostjo, humanistiko in znanostjo dobro izhodišče za nadaljnje delo, saj povezuje refleksijo lastnega pedagoškega dela z raziskovanjem preteklih umetnostnih postopkov in konceptov ter kritičnim vrednotenjem umetniških dosežkov, so še zapisali na ALUO-ju.

Poglavje v knjigi je namenjeno tudi novim pristopom k predstavitvi umetniških del. Foto: ALUO
Poglavje v knjigi je namenjeno tudi novim pristopom k predstavitvi umetniških del. Foto: ALUO

Pred odprtjem razstave so pripravili tudi okroglo mizo na temo Umetnost in njen faktor vpliva, na kateri so se o umetnosti in njeni vlogi v družbi ter prostoru univerze pogovarjali predstavniki različnih akademij Barbara Predan (UL ALUO), Nadja Zgonik (UL ALUO), Marko Naberšnik (UL AGRFT) in Luka Juhart (UL AG). Okroglo mizo je povezoval prorektor UL za umetnost Matjaž Drevenšek.

Razstava bo na ogled do 8. maja.

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje praznuje 80 let