Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so lani pripravili 24.914 kulturnih prireditev, kar pomeni povprečno okoli 68 na dan. Od tega je bilo približno 30 odstotkov gledaliških predstav, skoraj 23 odstotkov filmske in videoprodukcije, nekaj več od 22 odstotkov je bilo glasbenih prireditev, okoli 24 odstotkov pa je bilo predavanj, literarnih večerov, razstav in drugih kulturnih dogodkov.

Kulturnih dogodkov se je udeležilo 4,5 milijona obiskovalcev, v povprečju je bilo na vsaki prireditvi 179 ljudi. Povprečna cena vstopnice za obisk posamezne kulturne prireditve je znašala 9,6 evra v kulturnih domovih, 10,6 evra v gledališčih in operah ter 13,7 evra v glasbenih ustanovah. Skoraj 5400 kulturnih prireditev oziroma 21 odstotkov je bilo brezplačnih.

Slovenske kulturne ustanove so lani organizirale 237 festivalov, med njimi več kot 100 glasbenih in plesnih.

Muzeji in galerije so lani pripravili več kot 1400 razstav in obiskovalcem ponudile skoraj 43.000 spremljevalnih dogodkov, kot so delavnice, vodeni ogledi, interaktivni programi. Razstave si je ogledalo 2,8 milijona ljudi, spremljevalnih oz. izobraževalnih vsebin pa se je udeležilo 961.000 ljudi, od tega 56,6 odstotka otrok in mladih. V povprečju je bilo za ogled razstave treba odšteti 4,4 evra, več kot pol milijona vstopnic pa je bilo razdeljenih brezplačno, tudi ob dneh, kot je ta veseli dan kulture in Poletna muzejska noč. Galerije in muzeji so imele približno 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih obiskovalcev.

Več kot 27.000 kulturnikov

V kulturi dela več kot 27.000 oseb. Zaposlenih in samozaposlenih v kulturi v najširšem smislu je bilo konec decembra 27.993, konec letošnjega septembra pa 27.619, so sporočili iz Sursa. Število posameznikov v poklicih z enim od 20 značilnih poklicev v kulturi konec leta 2015 je bilo 13.456, leta 2019 15.115, septembra letos pa 14.960. Kot pojasnjujejo na Sursu, je k letošnjemu zmanjšanju števila oseb za odstotek – glede na lansko leto – največ prispevalo zmanjšanje največje poklicne skupine, novinark in novinarjev, katerih število se je letos zmanjšalo za 3,2 odstotka.

Kultura je k bruto domačemu proizvodu prispevala 1,1 odstotka. Definirana s t. i. čistimi kulturnimi dejavnostmi in brez posrednih učinkov na druge dejavnosti je ta številka nespremenjena že tri leta. Od tega po 0,2 odstotka prispevajo založništvo, filmska in videoprodukcija, radio in televizija ter knjižnice, muzeji in arhivi, medtem ko 0,3 odstotka prinesejo kulturne in razvedrilne dejavnosti. Vsak prebivalec je lani za kulturo porabil povprečno 218 evrov, še kažejo podatki Sursa.

Ta veseli dan kulture

Pobudo, da bi se 3. december praznoval kot ta veseli dan kulture, je dalo ministrstvo za kulturo leta 2000, ob 200. obletnici pesnikovega rojstva. Kulturne ustanove so to zamisel sprejele in na ta dan obiskovalcem ponudile brezplačno ponudbo kulturnih prireditev. Letošnji ta veseli dan kulture bo zaradi epidemije covida-19 drugačen, ponudba kulturnih ustanov se bo, kjer je mogoče, preselila na splet ali pa se bo predvajala po televiziji in radiu, so še zapisali na Sursu.