Čeprav je njegov prvi navdih reka Mura, ker je rojen in je odraščal v Svetem Martinu na Muri, na Hrvaškem, ga navdihujeta mir in tišina podzemlja. Tam je na pisalnem stroju začel pisati novo knjigo poezije Svetloba in sence, za katero že ima načrt: Delno jo bom napisal v rudniku, ker mi dovolijo, da pridem in v miru delam. Namenoma bom ustvarjal v rudniku. Drugi del pa bom pisal v cerkvah. Tako, da bo črno-belo, vmes pa sence. Dovolijo mi tudi, da pišem po cerkvah, dajejo mi ključe, to je nov projekt.

Rojeni kajkavec
Čeprav že dolgo živi v Velenju, išče navdih v rojstnem Svetem Martinu in Muri, kjer je odrasel. Kot pravi je reka Mura najlepše, "kaj se mu je zgodilo". Po tej reki je poimenoval
tudi Murakon, mednarodni festival sodobnega pesništva, ki ga je ustanovil in se prireja že pet let.
Zlatko Kraljić je objavil več pesniških zbirk, štiri drame in najnovejši roman Upornik v slovenskem jeziku. Večina njegovih pesmi je sicer v kajkavskem narečju, pogosto ustvarja v slovenskem jeziku,
prozna dela pa so v hrvaščini: "Če želim pisati poezijo v hrvaščini jo moram prevajati iz slovenščine. Hrvaški jezik mi je preveč trd, nima takšne melodičnosti kot kajkavski. Kajkavski pa je bližji slovenščini. Jaz sem kajkavec. Če bi se mene vprašalo, bi bil uradni hrvaški jezik kajkavski."

Pesnik in upornik
Z verzi in likovnimi deli obračunava s potrošništvom današnjega sveta. Svoje pesniške zbirke je tudi sam ilustriral in obogatil z risbami, ki se v glavnem nanašajo na kritiko današnjega človeka in tega, kaj potrebuje: "Sodobni človek ne potrebuje umetnosti, zadostujejo mu množični mediji, splet in turške nadaljevanke. Zadostujejo mu nakupi v trgovinah, tlačenje ogromno smeti v vrečke, ki jih ne potrebujejo in jih na poti do doma že polovico zavržejo, ker so smeti. Ampak se počutijo bogato. Nekoč so se ljudje imeli za bogate, če so razmišljali o umetnosti in jo razumeli. Prav o tem govorim v svojih pesmih in v novem romanu Upornik."

Pesnike v taborišča in na smetišča
Zlatko Kraljić je tudi znan slikar. Pesnike v taborišča in na smetišča je naslov njegovega akvarela, ki so ga leta 2017 uvrstili na najprestižnejšo svetovno razstavo akvarelov
v italijanskem Fabrianiju. Tam je sodeloval tudi lani, letos pa so ga tja spet povabili
skupaj z drugimi akvarelisti z vsega sveta. "Težko prideš noter, moraš biti malo nor,
da opazijo tvojo sliko. Za majhne krajine in rožice ni več zanimanja. Mene so si tam že zapomnili," pripoveduje.

Umetnost je samotarsko delo
"Vsak umetnik posebej je svoj filozof, samotar, delaš zase v svojem mračnem svetu," pravi Zlatko Kraljić o svojem umetniškem procesu. Posebej ga zanimajo človekove temne strani, saj "pri umetnosti ne gre samo za ljubezen, ptičke na veji in rožice. Človek je vsestransko, večplastno bitje in ima vse to v sebi. Zdaj se ukvarjam prav s temi mračnimi deli človeka, ki pa je še vedno človek".

Osmega februarja bo Zlatko Kraljić skupaj s hrvaško pesnico Božico Jelušić izdal novo dvojezično pesniško zbirko Murski tolmuni.