"Televizijske stolpe, ki so jih po drugi svetovni vojni gradili kot dokaze tehnološkega napredka, so mediji in politiki skoraj vedno predstavljali kot simbole globokih sprememb v družbi oziroma politične ali gospodarske moči države." To so ob razstavi zapisali njeni kuratorji, ki pa niso poudarili, da je pravzaprav Nemčija pravo prizorišče za razstavo o televizijskih stolpih in njihovem upodabljanju v popularni kulturi. Televizijski stolp je namreč nemški 'izum'. Prvega so namreč po načrtih inženirja Fritza Leonhardta pred 54 leti postavili prav v Stuttgartu. Bil je simbol tehnološke moči politično takrat zelo kompromitirane države oziroma države, za katero je bilo takrat bolje, da je bila na političnem prizorišču čim bolj tiho, kar pa je v tako imenovanem nemškem gospodarskem čudežu več kot hitro nadomestila; tako v realnih kazalcih gospodarskega napredka kot tudi v simboličnih gestah, kakršna je bila gradnja televizijskih stolpov.
Presneti križ na Alexanderplatzu
Države so s televizijskimi stolpi preprosto tekmovale. In tudi v tem tekmovanju je bila Nemčija nekaj posebnega. Spomnimo se le na stolp na Alexanderplatzu v Berlinu. 368 metrov visoki stolp je lani imel 40 let, postal naj bi središče 'naprednega' vzhodnega Berlina, Berlinčani pa vam bodo radi povedali zgodbo o 'presnetem' križu, ki se na ovalnem delu stolpa zariše ob sončnem vremenu; torej o križu, ki na javnem kraju v Nemški demokratični republiki ni imel česa iskati.
Obelisk kongresa Zveze komunistov Jugoslavije
Tudi pri nas nismo bili 'imuni' proti dokazovanju moči s televizijskimi stolpi oziroma antenami. Dokaz za to še vedno stoji na Gospodarskem razstavišču. To je leta 1958 gostilo VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in prav za to priložnost so postavili obelisk VII. kongresa oziroma še danes stoječo televizijsko anteno. Poleg antene so za to priložnost sicer zgradili še halo A z dvema prizidkoma ter uredili ploščad pred to halo z vodnjakom in kipom Stojana Batiča v njem.
Tako kot se je zgodilo že v starozaveznem Babilonu, se je zgodilo tudi v modernem svetu. Človeški napuh je bil kaznovan s katastrofo. Bilo je namreč več kolapsov (nad)visokih radijskih in televizijskih stolpov - omagal je tudi najvišji med njimi. To je bil varšavski radijski stolp, ki je bil s 646 metri tudi najvišji stolp na svetu sploh. Padel je leta 1991.