Kot je povedal eden najvidnejših slovenskih oblikovalcev, je svojo idejo izraelsko-palestinskega konflikta sprva oblikoval za drugo prav tako svetovno znano medijsko hišo. "Ker ni bilo odziva, sem jo poslal vizualnemu direktorju na Politico," razlaga Tomato, in ta jih je prepričala.

Kot eden najvidnejših vizualnih oblikovalcev je slovenski javnosti najbolj znan prav po oblikovanju časopisnih naslovnic. Njegova pa je tudi celotna grafična podoba ministrstva za kulturo. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim dva lesena svinčnika, zadnjega za Guardianovo naslovnico, najprestižnejšo nagrado na področju vizualnega oblikovanja, za Objektivovo naslovnico pa zlato priznanje uveljavljene revije Communication Arts.

Kaj o naslovnici pravi Tomato?

Kakšna je bila motivacija za objavo?
Treba se je vprašati predvsem, kakšna je tvoja motivacija. Moja motivacija je izkoristiti svoj poklic, saj mi daje možnost komentiranja družbenopolitičnih dogodkov.
Naslovnica Politica ti da podaljšek svojega lastnega dosega.

Kakšni pa so bili odzivi na objavo?
Pri odzivu se mi zdi pomembnejši od nekega medijskega odziva tisti končni rezultat: ali bo to koga dejansko prepričalo, da se odpove agresiji – v kakršni koli obliki.

Kaj pa ideja, nekoč ste mi dejali, da mora ta vznikniti v nekaj minutah, sicer od nje odstopite. Kako je bilo tokrat?
Ideja je nastala na povpraševanje neke medijske hiše. Naredil sem jih pet in prav ta je bila peta. Skica je nastajala približno uro ali dve, končna različica pa osem ali devet ur.

Kako pa ste jo izvedli, verjetno ne samo kot fotografijo?
Ideja je bila izvedena kot kombinacija fotografije, 3D-ja in vektorjev.

Sorodna novica Tomato Košir: "Letošnje leto je sanjsko, le če so môre sestavni del sanj"

Kako provokativna pa se vam je zdela ideja?
Odvisno, kako globoko jo beremo. Na tisti prvi ravni se mi ne zdi tako provokativna, saj nam le približuje grozo, s katero se zdaj soočajo na obeh straneh meje. Tisto, kar se mi je zdelo pomembnejše, je, da slovenskemu gledalcu približamo to grozo, s katero se oni soočajo.

Kako kot vizualni komunikator razmejite subjektivno podajanje pogleda od čim bolj objektivnega podajanja vizualne informacije?
To ni ravno moja naloga, saj ima ta medij svojevrstne značilnosti. Hitrost podajanja informacij je naša prednost, ki pa ima svoje omejitve. Bistveno težje je podajati vso kompleksnost te resnično nesrečne situacije. Pomembneje pa se mi je zdelo, da slovenskemu gledalcu približamo to grozo, s katero se soočajo. V zadnjih tednih sem dobil občutek, da se nas ne dotakne tisto, kar ni pred našimi vrati.