Pesnik je bil v središču pozornosti tudi zvečer, ko se je v Strugi ob Ohridskem jezeru že 48. uradno začel festival Struški večeri poezije. Šalamun, letošnji dobitnik nagrade zlati venec, je ob tej priložnosti povedal, da mu Struga in Makedonija predstavljata dom. Tja so ga prvič povabili že leta 1967, takrat ko ga doma, v Sloveniji, še niso razumeli.

Največji dogodek, posvečen poeziji, na svetu
Po poročanju makedonske tiskovne agencije MIA Šalamun ni mogel skriti navdušenja nad nagrado. Mednarodni festival je označil za "največji dogodek, posvečen poeziji, na svetu", ki je poskrbel, da njegove besede poznajo v kar 70 državah.

Tomaž Šalamun se je rodil leta 1941 v Zagrebu, odraščal pa v Kopru. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz umetnostne zgodovine, med študijem pa je sodeloval s skupino OHO. Ta je povezala mnoge avantgardno usmerjene umetnike, ki so bili večinoma likovniki, a so se pogosto povezali tudi z drugimi ustvarjalnimi duhovi. Po končanem študiju se je posvetil poeziji in postal svobodni umetnik.

Objavljati je začel leta 1963 v Perspektivah, ki so bile tesno povezane z delovanjem Ohojevcev, njihov odgovorni urednik pa je bil prav pesnik sam. Takratna oblast ga je po nasilni politični ukinitvi revije za nekaj dni zaprla. Pozneje se je pesnik, ki je veliko potoval po Severni Ameriki in bil nekaj časa tudi kulturni ataše v ZDA, za nekaj let tja tudi preselil. Do danes je Šalamun izdal 34 knjig poezije, njegove pesmi pa so prevedene v skoraj vse evropske jezike.

Zlati venec so si posadili na glavo …
Zlati venec Struških večerov poezije so do zdaj med drugim prejeli kubanska pesnica Nancy Morejon, lirik Tomas Transtroemer, čilski pesnik Pablo Neruda, Italijan Eugenio Montale, senegalski pesnik Leopold S. Senghor, Španec Rafael Alberti, Hrvat Miroslav Krleža, Nemec Hans M. Enzensberger, Makedonec Blaže Koneski, Grk Janis Ricos, Američan Allen Ginsberg, ruski pesnik iz ZDA Josif Brodski.