Vrata največjega ukrajinskega muzeja stare umetnosti, so – podobno kot drugje po državi – sicer zaprli že ob začetku ruskega napada na Ukrajino, zatem pa na varno umaknili še vse dragocenosti zbirk – od slik do redkih zgodovinskih knjig in zapisov o razvoju ukrajinske kulture, je za Televizijo Slovenija poročal Dejan Ladika.

Po Kožanovih besedah se nanj od začetka napada obračajo evropske kulturne institucije in jim ponujajo pomoč pri umikanju dediščine, da bi jo zaščitili pred morebitnimi napadi na stavbo. Narodni muzej Andreja Šeptiskega v Lvovu je preživel že dve svetovni vojni. "Muzej mora živeti. Vanj morajo priti ljudje, predvsem otroci. Morajo se naučiti osnov svoje kulture," pove Kožan.

Vodja rokopisne zbirke muzeja Ana Navrobska ne ve, kje zagotoviti varno mesto za zbirko več kot 12.000 del, ki so jih spravili v škatle. "To je naša zgodba. To je naše življenje. Zelo nam je pomembno," doda.

Narodni muzej ni edina muzejska ustanova v mestu, kjer je osebje konec tedna hitelo z umikanjem spomenikov kulturne dediščine. V Muzeju zgodovine religije so razstavne prostore izpraznili, razstavne predmete pospravili v kovinske škatle, te pa v kletne prostore. V katedrali so kipe prekrili s kartonom, peno in plastiko, da bi jih zaščitili pred izstrelki. Podobne selitve muzejskih zbirk so v preteklem tednu potekale tudi drugje po državi.

Da pomeni ruski napada na Ukrajino tudi "kulturno katastrofo", od vsega začetka opozarjajo številni ukrajinski učenjaki, zaskrbljeno pa razmere prav tako spremljajo na Unescu, kjer preverjajo nastalo škodo tudi prek satelitskih posnetkov. Unesco je pozval k varovanju ukrajinske kulturne dediščine, vključno s sedmimi spomeniki z njihovega seznama svetovne dediščine. Kot so sporočili pretekli teden, skušajo kar najhitreje z znamenjem haaške konvencije iz leta 1954 (mednarodno prepoznanim znakom zaščite kulturne dediščine v primeru oboroženega spopada) označiti vse spomenike v državi. Haaška konvencija je bila prva, ki jo je pripravil Unesco, namenjena pa je bila določitvi smernic in pravil o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada.

Organizacija poskuša priti tudi v stik z direktorji muzejev po državi, da bi uskladili zaščito zbirk. "Moramo zavarovati to kulturno dediščino kot pričevanje preteklosti, a tudi kot smernico miru za prihodnost, ki jo je mednarodna skupnost dolžna varovati in ohraniti za prihodnje generacije," je v izjavi zapisala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.

Osrednji trg v Harkovu, imenovan Trg svobode, je eden največjih trgov v Evropi, in velja za pomemben primer konstruktivistične arhitekture z enim prvih sovjetskih nebotičnikov. Med ruskim napadom na vladna poslopja je bilo po poročanju BBC-ja uničenih več zgradb ob trgu, med drugim operna hiša in koncertna dvorana. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da na trgu ni bilo nobenih vojaških tarč.

Med napadi ruskih sil je, kot je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo, v galeriji v Ivankivu blizu Kijeva zgorelo tudi kakšnih 25 slik ugledne ukrajinske umetnice Marije Primačenko.

Zbirke na varno umikajo oz. so to že storili tudi v drugih muzejih po državi, kjer ne hranijo le primerov ukrajinske in ruske umetnosti, pač pa tudi bizantinske dediščine, in del nekaterih znamenitih umetnikov zahodnoevropske umetnosti novega veka, kot so Giovanni Bellini, Francisco Goya in Jacques-Louis David.

Zgodovinarji v Sloveniji: "Vstajamo v obrambo svoje discipline"
Ob ruski invaziji so se z izjavo odzvali tudi zgodovinarji Slovenije, BiH-a, Črne gore, Hrvaške, Makedonije in Srbije (podpisniki deklaracije Ubranimo zgodovino) zadružni v Središču za javno zgodovino, ki obsojajo "ponarejanje zgodovine, njeno zlorabo in uporabo selektivne zgodovinske argumentacije za opravičevanje vojne politike in agresije na suvereno in mednarodno priznano državo Ukrajino".

Zloraba zgodovine v politične namene je pred desetletji vodila v tragične vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije, so spomnili. Zato opozarjajo na nevarnost manipulacije s preteklostjo za razpihovanje sovraštva, ustvarjanja vojn, razčlovečenje sovražnikov in opravičevanje vojnih zločinov.

"Zgodovina je svobodna in avtonomna znanstvena disciplina, ki služi raziskovanju in razumevanju procesov preteklosti. Zgodovina ne sme služiti legitimiranju katerihkoli posamičnih nacionalnih aspiracij in ozemeljskih pretenzij."

Vstajamo v obrambo svoje discipline, pišejo. "Pozivamo vse politike, tako v svojih državah, kot relevantne politike na mednarodnem prizorišču, da vodijo odgovorno politiko spominjanja in poučevanja zgodovine, da prenehajo zlorabljati preteklost in se ne zanašajo na zgodovinarje, intelektualce in interesne skupine, ki podžigajo nacionalistične strasti in sovražni govor za uresničevanje lastnih interesov," so še zapisali.

"Dvigamo glas v obrambo svojega poklica in neovirane pravice do življenja in uveljavljanja vseh individualnih in kolektivnih identitet, v tem trenutku pa predvsem ukrajinske identitete in svobode državljanov Ukrajine," so sklenili.