Oldenburg je s humorjem in prav tako z globino svojih del, ki jih je ustvarjal tudi iz predmetov za vsakdanjo rabo, konec 50. let preteklega stoletja postal eden najvidnejših in najpopularnejših umetnikov tistega časa. Osrednje mesto v njegovem ustvarjanju so imeli industrijsko izdelani objekti, ki so s formalnimi in medijskimi metamorfozami postali nosilci novih pomenov. Z ženo, nizozemsko-ameriško kiparko Coosje van Bruggen (1942–2009), ki je bila dejavna tudi kot umetnostna zgodovinarka in kritičarka, je sooblikoval javne prostore v številnih svetovnih prestolnicah.

Iz Stockholma prek drugih mest v New York
Claes Oldenburg se je rodil 28. januarja 1929 v švedski prestolnici. Mati je bila koncertna pevka, oče pa švedski diplomat, zaradi česar se je družina pogosto selila po svetu. Leta 1936 so se preselili v Chicago, kjer so ostali do konca sinovega otroštva. Med letoma 1946 in 1950 je študiral angleščino in umetnostno zgodovino na Yalu, nato pa se je vrnil na študij na čikaški umetnostni inštitut. Leta 1956 se je preselil v New York, kjer je hitro postal del scene happeningov, navaja The Art Newspaper.

Umetnikov komentar umetniškega trga
Svojo prvo samostojno razstavo je imel leta 1959 v Greenwich Villageu, na kateri je med drugim predstavil kolaže, risbe in skulpture iz papirne kaše. Dve leti pozneje se je lotil projekta The Store, v katerem je najel ene od manhattanskih trgovin, v kateri je izdeloval in prodajal umetnine. "Eno od pravil mojega dela je, da to ne sme imeti nobene funkcije. Začnem z odstranitvijo funkcije stvari, ker je njena prava funkcija, da postane umetniško delo," je o tem projektu povedal v intervjuju. S prodajo svojih stvaritev neposredno iz prostora, ki ga je tudi sam zasnoval, je podal tudi svoj komentar umetniškega trga – tako glede potencialnega obvoda tradicionalnega galerijskega modela kot tudi umetnosti kot blaga.

Pozneje je s svojo prvo ženo, Patricio Muschinski, znano kot Patty Mucha, vzpostavil še drugo različico trgovine. Založila sta jo z ogromnimi mehkimi predmeti, kot sta trimetrska sladoledna lučka in meter in pol krat dva metra velik hamburger. Projekt je tako ponudil zgodnji vpogled v to, kar je nato postalo ključno za njegova dela: zanimanje za obseg in za mehke skulpture, ki jih je ustvaril na stotine.

Ventilator, ki ni nikoli zamenjal Kipa svobode
Po ločitvi od Muche se je poročil s Coosje van Bruggen, s katero sta družno ustvarjala do njene smrti in ustvarila številne ogromne predmete. V nekaterih primerih je bila povezava med njihovo lokacijo in vsebino nejasna, medtem ko so drugi vsebovali eksplicitnejše politične komentarje. Oldenburg je zasnoval tudi vrsto precej ostrih javnih del s politično vsebino, ki pa niso bila nikoli uresničena. Med njimi je denimo zamenjava Kipa svobode z ogromnim električnim ventilatorjem, ki simbolizira željo ZDA, da bi odpihnile priseljence stran od svojih obal, in zamenjava washingtonskega obeliska s škarjami.

Claes Oldenburg je okreval po padcu, a je 18. julija umrl na svojem domu v soseski Soho na Manhattnu v New Yorku.