Hrovat se je po študiju na AGRFT-ju v Ljubljani zaposlil v novogoriškem gledališču in mu ostal zvest štiri desetletja. Nastopil je v več kot 100 uprizoritvah, v nekaterih je igral tudi različne vloge. Med takšnimi v SNG Nova Gorica kot zelo odmevne navajajo komorno igro Jima Cartwrighta v režiji Laryja Zappie Dva, v kateri se je levil skozi kar 11 vlog, in veliko fresko Srečka Fišerja v režiji Janusza Kice Medtem, nagrajeno kot najboljša predstava Borštnikovega srečanja.
Rad igram tudi negativce, seveda če ponujajo možnost psihološke analize motivov oziroma razlogov za zla dejanja. Zanimivo je, če se lahko problemom negativnega lika ali posebneža tako približaš, da ga ljudje vzljubijo.
Sooblikoval je še dve uprizoritvi, ki sta bili nagrajeni kot najboljši predstavi Borštnikovega srečanja: bil je Srčni fant v Ljudožercih Gregorja Strniše v režiji Mileta Koruna in Brodin v Rdečih nosovih Petra Barnesa v režiji Dušana Mlakarja. Vključen je bil v še več izstopajočih ansambelskih uprizoritev.
Žlahtni komedijant
Za dramsko igro je prejel priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogi Jerneja v Vorancu in Guyja Jonesa v Razglašenem zboru Alana Ayckbourna v režiji Stanislava Moše (1991) ter na festivalu Dnevi komedije nagrado žlahtni komedijant za vlogo v skupini rokodelcev v Shakespearovem Snu kresne noči v režiji Kice (2003).
Nastopil pod režijsko taktirko Sama Peckinpaha
Igral je tudi v ameriškem celovečercu Železni križec režiserja Sama Peckinpaha, nemškem TV-filmu Belo in črno kot dnevi in noči Wolfganga Petersena z Brunom Ganzem v glavni vlogi. V lanskem intervjuju z Martino Mrhar se je snemanja Železnega križca spominjal takole: "Nekoč smo po končanem delu odšli v hotel Metropol; pa pripelje ogromna limuzina, ven stopi James Coburn z ogromno cigaro v ustih in mi reče: 'Ti, režiser pravi, da si dober, čestitam!' Zame je bilo to neverjetno doživetje, kakršnega si danes ne moremo zamisliti, saj se takšnih produkcij pri nas ne snema več. Železni križec je bil največja in najpomembnejša tuja filmska produkcija, ki je bila posneta pri nas."
Nastopil je tudi v domačih filmih, nadaljevankah in TV-filmih, kot so Bele trave Boštjana Hladnika, To so gadi Jožeta Bevca, Draga moja Iza Vojka Duletiča, Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovića, Heretik Andreja Stojana in Sladke sanje Saša Podgorška.
Kot režiser je ustvaril vrsto ljubiteljskih predstav, največ v Prosvetnem društvu Štandrež, so še zapisali v SNG Nova Gorica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje