Anton Herman (1943–2024). Foto: Osrednja knjižnica Celje
Anton Herman (1943–2024). Foto: Osrednja knjižnica Celje

V zgodovino umetnosti se je zapisal kot modernistični in realistični kipar, ki je svoje oblikovalske ambicije izražal v različnih likovnih medijih dosledno in kontinuirano. A kljub raziskovalnim potezam skozi čas se ni nikoli odpovedal klasičnemu kiparstvu. Njegove stvaritve so bile na ogled na več kot 50 samostojnih razstavah doma in v tujini.

Študijsko izpopolnjevanje v Italiji
Anton Herman se je rodil 17. januarja 1943 v Železnem, danes je to Galicija v občini Žalec. Leta 1975 je diplomiral iz kiparstva pri profesorju Dragu Tršarju na takratni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Študijsko se je izpopolnjeval v Rimu pri kiparju Giacomu Manzuju in na milanski Breri pri kiparju Giancarlu Marcheseju.

Stvaritve svobodnega umetniškega izraza
Herman je vse od leta 1968 razvijal kiparsko, estetsko in sociološko kontekstualizacijo. Tako je bilo tudi že z razstavo v velenjski galeriji leta 1969, ko so njegova dela nakazovala izrazite nacionalne posebnosti. Gre za prečiščene forme poznavanja sodobnih in izzivalnih evropskih kategorij, med katerimi najdemo ready-made, happening, land-art in eco-art. Njegova dela izkazujejo predvsem svoboden izraz posameznega umetnika, ki je bil sooblikovalec aktualnega umetnostnega dogajanja tako na slovenskih tleh kot v tujini.

Anton Herman ob odprtju stalne zbirke v Velenju leta 2021. Foto: Osebni arhiv
Anton Herman ob odprtju stalne zbirke v Velenju leta 2021. Foto: Osebni arhiv

Skulpture, ki spominjajo na hmeljišča, brajde in na novodobne oblike
Prelomnico v njegovem ustvarjanju je prineslo leto 1977, ko je prekinil z akademsko tradicijo. Predmet njegove "oblikovalske pozornosti postane preprosto čevljarsko kopito kot poenostavljena oblika človeškega stopala in z njim povezan fenomen gibanja. Gradil je paličaste konstrukcije in nanje pritrjeval elemente – podplatke. Skulpture tega obdobja spominjajo na hmeljišča, brajde in na novodobne oblike," piše v Obrazih slovenskih pokrajin.

V 90. letih minulega stoletja se je Herman preusmeril na tako rekoč revne materiale, kot je na primer naravno šibje, iz katerega je oblikoval skulpture in objekte. "S tem pripovednim načinom opozarja na človekovo odtujenost od narave in človeka nagovarja k ponovnemu vračanju. V tem smislu in izraznem načinu je priredil številne manifeste, performanse in instalacije v znanih razstavnih središčih," je še mogoče prebrati v Obrazih slovenskih pokrajin.

Stalna zbirka portretov na šišenskem atletskem stadionu
A kot omenjeno, Anton Herman ni opustil klasičnega kiparstva. Skozi svoje 30-letno oblikovanje je ustvaril številne portrete znanih Slovencev. Med temi je najprepoznavnejši ciklus upodobitev 30 športnikov zmagovalcev, ki so kot stalna zbirka na ogled na atletskem stadionu v Šiški.