Toumani Diabaté, malijski glasbenik, vidni afriški glasbeni ambasador in glasbeni aktivist, je umrl po kratki bolezni v 58. letu starosti, so sporočili na Facebookovem profilu njegovega sina, Sidikija Diabateja mlajšega. Bil je že 71. griot v družini 13. generacij mojstrov kore, harfe z lutnjo, ki pooseblja sedemstoletno zgodovino afriških Mandingov in njihovega nekdanjega imperija.

Na glasbene odre je Toumani stopil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, pogosto pa je nastopal z različnimi glasbeniki iz Evrope in ZDA, s katerimi je spajal glasbene tradicije. V Ljubljani je nastopil dvakrat v Cankarjevem domu, enkrat z odmevno kubansko-malijsko zasedbo AfroCubism in drugič z lastno zasedbo s tremi spremljevalnimi glasbeniki. Za svoje delo je prejel tudi nagrado grammy.

Rad se je pohvalil, da igra glasbo, starejšo od Bacha
Toumani Diabaté se je rodil kot vnuk in sin griota 10. avgusta 1965 v Bamaku. Njegova mati Nama Koïta je pela, njegov oče Sidiki Diabaté pa je bil na festivalu afriške umetnosti in kulture Festac77 v Lagosu v Nigeriji imenovan za kralja kora.

Toumani se je glasbila začel učiti pri petih letih s poslušanjem posnetkov, ki sta jih naredila njegov oče in njegov dedek. Ko je odraščal, se ni pustil omejiti tradiciji, ki jo je cenil in spoštoval, a so tudi sodobne skupine iz Malija, Orkester Baobab iz Senegala, Jimi Hendrix, Otis Redding in Pink Floyd vplivali na njegovo ustvarjanje, je dejal v intervjuju za Delo leta 2010.

Za delo z Alijem Farko Touréjem dvakrat prejel nagrado grammy
V svoji karieri je posnel 16 albumov samostojno ali s skupinami, ki jih je vodil sam, medtem ko je sodeloval še pri številnih drugih snemanjih in sodelovanjih v različnih žanrih in izvajalcih, kar kaže na njegovo vsestranskost kot igralca kora.

Igral in skladal je s številnimi malijskimi glasbeniki, med katerimi sta bila tudi Ballaké Sissoko, še en veliki mojster kora, ter kitarist in pokojni pevec in kitarist Ali Farka Touré, s katerim je posnel dva albuma, In the Heart of the Moon (izdan leta 2005 za založbo World Circuit) in Ali and Toumani (izdan pet let pozneje za isto založbo), ki sta prejela nagrado grammy.

Poleg malijske tradicionalne glasbe Diabaté pogosto nastopal in snemal v tujini
Eno od Diabatéjevih prvih odmevnejših sodelovanj je bilo s skupino flamenka Ketama, s katero je ustanovil skupino Songhai. Leta 1999 je sodeloval tudi z ameriškim bluzovskim glasbenikom Taj Mahalom, leta 2007 pa z islandsko glasbenico Björk na njenem albumu Volta in nato z njo nastopil na festivalu Glastonbury.

V tistih letih je Diabaté ustanovil tudi svojo skupino Symmetric Orchestra, ki so jo sestavljali večinoma grioti iz zahodne Afrike in s katero je leta 2010 tudi nastopil v Ljubljani v Cankarjevem domu. V zadnjih letih se je Diabaté osredinil na projekte, ki poudarjajo kontinuiteto tradicije griotov, kot je recimo album Toumani & Sidiki (2014), ki ga je izdal skupaj s svojim sinom in s katerim je želel premostiti vrzel med tradicionalnimi in sodobnimi interpretacijami malijske glasbe.

V svojih delih je pogosto poudarjal teme odpornosti in kulturne dediščine, zlasti v kontekstu malijskih družbenopolitičnih izzivov. Preko družabnih omrežij so sožalje izrazili številni njegovi glasbeni sodelavci, med njimi Ballaké Sissoko, Oumou Sangaré, Youssou N'Dour in Salif Keita.