"Igor Ozim velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu," je zapisala Anamarija Štukelj Cusma v radijski oddaji, posvečeni takrat 91-letnemu violinskemu mojstru. "Kot koncertni violinist je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, BBC-jev orkester, Varšavska filharmonija in drugi. Sodeloval je v različnih komornih sestavih, med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion z Ilse von Alpenheim in Walterjem Grimmerjem in v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Veliko se je ukvarjal tudi s snemanjem glasbe." Novico o smrti Igorja Ozima v Salzburgu v Avstriji je sporočil eden od njegovih učencev in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani Gorjan Košuta.

Več kot pol stoletja igranja na violino
Ozim se je rodil v Ljubljani 9. maja 1931, kot je navedeno v knjižici ob zgoščenki z naslovom Koncerti, ki jo je založba Radiotelevizije Slovenija izdala ob njegovi 90. obletnici, je zasebni pouk violine začel pri petih letih pri profesorju Leonu Pfeiferju. Tri leta pozneje je bil nato sprejet na ljubljanski glasbeni konservatorij in imel pri 14 letih svoj prvi solistični nastop. Štipendija Britanskega sveta mu je omogočila nadaljevanje študija na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu, kjer je študiral pri Maxu Rostalu.

Leta 1951 je kot najmlajši udeleženec osvojil medaljo Carla Flescha, leta 1953 pa zmagal na mednarodnem tekmovanju nemških radijskih postaj ARD v Münchnu. Uspehi na mednarodnih tekmovanjih so mu omogočili bleščečo mednarodno glasbeno kariero. Kot koncertni violinist je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri (Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, orkester BBC-ja, Varšavska filharmonija in drugi). Koncertiral je po vsem svetu, ob solističnih nastopih tudi v komornih sestavih, najdlje v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Njegov repertoar po podatkih knjige Sto slovenskih glasbenikov obsega več kot 70 violinskih koncertov z orkestrom in številna komorna dela vseh slogovnih obdobij. Veliko sodobnih glasbenih del, ki jih je krstil, je bilo posvečenih prav njemu.

Nastopil je s pomembnimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfonični orkester, Simfonični orkester BBC-ja in Varšavska filharmonija. Ozim se je veliko ukvarjal tudi s snemanjem glasbe, posnel je obsežen seznam del za evropske in ameriške založnike. V Ljubljani je posnel skoraj vsa najpomembnejša violinska dela svetovne in slovenske literature. Posnel je veliko plošč tudi za evropske in ameriške izdajatelje, kot žirant pa je sodeloval na najpomembnejših tekmovanjih ter vodil poletne šole v Velenju, Luksemburgu, Bernu in drugod. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado in leta 2001 za posebne glasbene zasluge ob 300-letnici Academiae Philcarmonicorum Labacensium tudi častni znak svobode Republike Slovenije, najvišje državno odlikovanje.

Od šestdesetih let kot pedagog prenašal znanje na nove generacije
Njegovo pedagoško delovanje obsega delo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil profesor med letoma 1960 in 1963. Nato je postal redni profesor na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, kjer je ostal do upokojitve. Kot naslednik Maxa Rostala je bil vrsto let tudi profesor mojstrskega razreda na konservatoriju v Bernu, eno leto pa profesor na Visoki glasbeni šoli na Dunaju. Leta 2003 je nasledil Ruggiera Riccija na Univerzi Mozarteum v Salzburgu.

Sodeloval je pri oblikovanju novih pristopov k študiju. Redno je sodeloval v žirijah največjih violinskih tekmovanj in kot gostujoči profesor vodil mojstrske seminarje na vrsti uglednih univerz in šol v ZDA, Aziji, Avstraliji in Evropi, tudi v Velenju.

Njegova Mednarodna poletna violinska šola velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij v Sloveniji, začela se je leta 1984 v Ljubljani in na Bledu, dve leti pozneje pa se je dogajanje prestavilo v novozgrajeno glasbeno šolo v Velenju. Ozimova poletna šola, ki je bila organizirana 23-krat, je v Velenje pritegnila več kot 440 mladih nadarjenih in danes zelo uspešnih violinistov.