Guadeloupska pisateljica Maryse Condé je svet zapustila kot ena največjih kronistk boja potomcev Afričanov, ki so jih kot sužnje odpeljali na Karibe, piše francoska tiskovna agencija AFP. Njena književnost na umetniško poln način govori o tragični zgodovini in zagatni sedanjosti dežel, ki jih je zaznamoval kolonializem. Za svoje pisanje je leta 2018 prejela alternativno Nobelovo nagrado za literaturo, ki ji jo je po škandalu v Švedski akademiji dodelila Nova akademija.

Svoje sledi je pustila po vsem svetu
Maryse Condé se je rodila 11. februarja 1934 kot Maryse Boucolon in odraščala kot najmlajša izmed osmih otrok v družini srednjega razreda na francoskem otoku Guadeloupe v Karibih. Šolanje je nato opravila v Franciji, kjer je diplomirala in doktorirala na Sorboni. Poučevala je v Gvineji, Gani, Senegalu in v ZDA. Po upokojitvi je živela delno na Guadeloupu in delno v ZDA.

Mati štirih otrok je svojo prvo knjigo napisala šele pri skoraj 40 letih
Nagrajenka je v dobrih štirih desetletjih ustvarila bogat, v francoskem jeziku pisan prozni in dramski opus, v katerem vztrajno prepleta vprašanja spola, rase in mešanja kultur s temami afriške zgodovine, kolonialnega izkoriščanja in postkolonialnega družbenega kaosa. V svojem delu se je ukvarjala s postkolonialnimi vprašanji, a se njen opus ne umešča v nobeno od glavnih struj karibskega literarnega izraza.

Svojo prvo knjigo je napisala šele pri skoraj 40 letih. Kot je nekoč dejala književnica, ki je bila tudi mati štirih otrok, "ni imela samozavesti, da bi svoje pisanje predstavila svetu". V okoli 30 knjigah je pisala o rasizmu, seksizmu in nasilju nad črnskim prebivalstvom in bila ena prvih, ki je opozarjala tudi na korupcijo v novih neodvisnih afriških državah. Že prvo delo Heremakhonon, kar v prevodu pomeni Čakanje na srečo, je leta 1976 povzročilo škandal in tri zahodnoafriške države so ukazale uničenje izvodov.

V slovenščino je preveden njen roman Segu: Zidovje iz blata
Condé je ena največjih kronistk boja potomcev Afričanov, ki so jih kot sužnje odpeljali na Karibe. "V romanih pogosto daje glas svojim prednikom in prednicam, pri tem pa išče ravnotežje med zgodovinskimi dejstvi in fikcijo in tako je tudi v Seguju," so zapisali v oddaji na Radiu Študent, posvečeni Conté in enemu njenih odmevnejših del, zgodovinskemu romanu Segu: Zidovje iz blata, ki je izšel v dveh delih v letih 1984 in 1985. Po zaslugi prevajalca Staneta Ivanca in Pomurske založbe je bil roman preveden v slovenščino že leta 1986. Roman Segu govori o istoimenskem mestu v Maliju v Zahodni Afriki, v njem pa pisateljica opisuje padec bambarskega imperija, belsko kolonizacijo in posledice pokristjanjevanja, islamizacije in trgovine s sužnji.

Za svoje delo je prejela več nagrad
Lani je z romanom The Gospel According to the New World postala najstarejša avtorica, ki je bila kdaj nominirana za bookerja. Roman je prevedel njen mož Richard Philcox. Leta 2018 je odmevala razglasitev, da je Condé osvojila alternativno Nobelovo nagrado za literaturo po tem, ko nagrade niso podelili zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov.

"Maryse Condé je velika pripovedovalka zgodb, v katerih opisuje opustošenje, ki ga prinašata kolonializem in postkolonialni kaos, v jeziku, ki je tako precizen kot preplavljen s čustvi. Magija, sanje, teror in ljubezen so teme, ki so v njenih delih nenehno prisotne. Fikcija in realnost se prekrivata, ljudje živijo tako v imaginarnem svetu z dolgimi in zapletenimi tradicijami kot v trenutni sedanjosti," je tedaj pisalo v utemeljitvi nagrade.