Mesta definirajo nenehne spremembe, zato je gentrifikacija, besedo bi morda lahko poslovenili v pogospodenje, ki navadno označuje spremembo mestnega predela iz manj uglednega in zaželenega v privlačno, dražjo in bolj obiskano mestno četrt, tipičen urbani fenomen. Prenovljene fasade in tlakovanja, nove butične trgovine, restavracije z bolj pestro in okusno ponudbo hrane so prvi vidni znaki procesa, ki lahko v desetletju popolnoma spremeni način življenja mestnega predela, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Pojav gentrifikacije je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta, vse pogosteje pa postaja predmet polarizacije, saj ima vedno pozitivne in negativne posledice. "Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda," so zapisali v Društvu arhitektov Ljubljana, kjer so razstavo pripravili z ljubljansko Fakulteto za arhitekturo.

Razstava Vizije so 18: Gentrifikacija razumejo kot "priložnost, da problem gentrifikacije zakoličimo onkraj 'splošno sprejetih' resnic. Namesto domnev, moraliziranja ali nekritičnega povzemanja potrebujemo podatke na merilu mesta in na konkretnem mestnem predelu", so zapisali.

Cilj razstave je tako raziskati, kako ob prenovitvenih posegih v mestu ohraniti ravnovesje med novogradnjami in historičnim tkivom, med naraščajočo trgovsko, kulturno in turistično ponudbo in ohranjanjem lokalne identitete, in ne nazadnje preveriti, ali gentrifikacija zmanjšuje pritisk na suburbanizacijo.

Na razstavi so predstavljene prostorske analize velikih sprememb v Ljubljani v zadnjih desetletjih, ki so povezane z zamenjavo družbenih prioritet: spodbujanjem turizma, spremembo vloge nepremičnin iz bivališč v finančno špekulacijo, zanemarjanjem javnega prometa, selitvijo pomembnega dela univerzitetne infrastrukture in študentov iz centra na obrobje mesta, upadom investiranja v nedobičkonosne investicije, prisvajanjem javnega prostora za tržne dejavnosti, negostoljubnostjo do alternativnih načinov naseljevanja mest in ustvarjanja v njih. Skratka: mesto se bolj kot kraj bivanja za vse spreminja v finančno investicijo, so našteli organizatorji razstave.

Razstava obenem predstavlja prostorske analize, pričevanja, različna mnenja in dokumente sprememb na Trubarjevi ulici – starem in nekdaj manj uglednem predmestnem predelu, ki je v zadnjih desetletjih postal učbeniška galerija različnih vplivov gentrifikacije. Trubarjeva ulica se nenehno preobraža: kako se bo okrog nje živelo nekaj let po odprtju novega Roga, za koga bo postala prijetnejše okolje in kdo se bo moral z nje izseliti, so vprašanja, ki jih med drugim odpira razstava.