Predstava bo doživela premiero drevi ob 21.45 v okviru Jazz Festivala Ljubljana v parku Sveta Evrope pred Cankarjevim domom.

"V pepelu naših prednikov bomo našli med," je o predstavi zapisal Kristijan Krajnčan, ki je v sodelovanju z osmimi glasbeniki in plesalci ustvaril delo, s katerim je povezal starinske običaje in sodobno improvizacijo. Glasbenik ob tem poudarja, da projekt ni avtentično izvajanje ljudskih plesov in glasbe, temveč gre za rekompozicijo in reintegracijo antičnih idej in konceptov skozi sodobni kalejdoskop, z ohranjenim bistvom sporočila pesmi.

Pozabljene vrednote, rešene iz teme pozabe
Predstava je nastala tudi iz prizadevanj, da bi vrednote, ki so v današnjem hitrem življenjskem ritmu že davno pozabljene, potegnili iz teme pozabe. In tudi ideja za naslov izvira od tod: namreč med kot simbol človekove povezanosti in soodvisnosti od narave ter kot zakopan stari ljudski zaklad, ki ga je vredno spraviti na površje. Ali metaforično rečeno, ni zlato tisto, ki se sveti, temveč med. Vračanje k naravi, obračanje stran od materialnega, vračanje.

"Ko se kot sodobni umetnik lotiš ljudskega materiala, se moraš najprej vprašati – zakaj; zakaj bi sploh kar koli spreminjal, odvzemal in dodajal, če je že v osnovi perfektno? Odgovor sem našel v svojem videnju življenja. Edini način, da vemo, kdo smo, je, da z enim očesom gledamo v preteklost, z drugim pa v prihodnost. Ti dve točki dajeta pomen sedanjosti; korenine in kultura naših prednikov ter kreativnost in vizija poti naprej. Ljudska kultura je živa stvar, ki se v svojem predajanju med generacijami neprestano spreminja in pridobi vrednost, če jo znamo osmisliti skozi sodobno doživljanje sveta," je o projektu še zapisal Kristjan Kranjčan.

Predstava kot presek dveh svetov
V zavodu Exodos, producentu predstave, so zapisali, da projekt s širokim naborom od tradicionalne tematike do sodobnega medija nagovarja širok spekter občinstva. Tako starejše občinstvo, ki mu je bližja tradicionalnost ljudskega plesa in glasbe, kot tudi mlajšo generacijo, ki je v stiku s sodobnim in ji je prek forme približana danes že nekoliko oddaljena tematika. Presek dveh svetov tako služi tudi medgeneracijskemu povezovanju.

Koncept, ki ga je izdelal s koreografom, bratom Žiganom, izhaja iz slovenske folklore in mitologije. Koreografija temelji na tradicionalnih ljudskih plesih, ki pa so predrugačeni skozi optiko sodobnosti. Gre za nadaljevanje Kristijanovega solističnega projekta, v katerem raziskuje svojo dediščino, so o predstavi zapisali pri Jazz Festivala Ljubljana.

Kristijan Krajnčan v predstavi igra bobne, violončelo in tolkala, Tomaž Gajšt trobento in krilovko, Boštjan Simon saksofon in Robert Jukič kontrabas. Plesni del ustvarjajo Žigan Krajnčan, Katja Legin, Kristyna Šajtošova in Bor Prokofjev.

Leta 1986 rojeni Kristijan Krajnčan, ki velja za enega bolj samosvojih slovenskih džezovskih ustvarjalcev in tudi skladateljev filmske glasbe, je občinstvu nemara najbolj poznan po samostojnem projektu DrummingCellist, pri katerem igra tako bobne kot violončelo. Leta 2015 je že podpisal projekt Skriti mit, podoben aktualnemu Med se iskri v temi.